France Tomšič je bil vizionar, aktivist, domoljub, resnicoljub, demokrat in prijatelj ljudi v stiski. Bil je eden glavnih pobudnikov slovenske pomladi, simbol moderne socialdemokratske politike in borec za pravice slovenskega delavstva. V nasprotju z vladajočimi politiki takratnega enopartijskega režima, ki so se sklicevali na delavske interese in bolj ali manj zlorabljali delavsko govorico, je bil Tomšič pravi delavski, sindikalni, zares socialdemokratski voditelj.
France Tomšič je s svojim političnim poslanstvom začel leta 1986, ko se je v Kamniku vključil v razpravo o zazidalnem načrtu B3 Novi trg in organiziral občane, da so se uprli nameravanim razlastitvam zemlje na Kamniškem.
Naslednji uspešen poskus organiziranja zunaj sistema oblasti je izvedel v Litostroju leta 1987, ko je vodil stavko 5.000 litostrojskih delavcev, med katero je bil ustanovljen iniciativni odbor Socialdemokratske zveze, prve opozicijske stranke v tedanji komunistični Vzhodni Evropi. Po ustanovitvi poljske Solidarnosti, ki je dosegla sindikalne svoboščine, je bila prav ustanovitev stranke največji udarec enopartijskim sistemom celotnega vzhodnega bloka. France Tomšič je s tem začel boj za demokratične spremembe v Sloveniji, takrat je s svojim političnim programom prižgal iskrico, ki je zanetila slovensko pomlad. Slovenija je prav po Tomšičevi zaslugi konec osemdesetih let odigrala v Evropi vodilno vlogo pri demokratizaciji vzhodnega bloka. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je berlinski zid začel pokati prav v Ljubljani.
V slovenski ustavi je zapisano, da je Slovenija socialna in pravna država, da je dovoljena svoboda političnega in sindikalnega organiziranja, vse to je sad dela in poguma Franceta Tomšiča.
France Tomšič je bil človek konkretnih dejanj. Ni se zadovoljil samo s kritiko, ampak je svojo besedo ter tudi življenje zastavil za to, da so delavci prvič v takratni Sloveniji in Jugoslaviji prišli do političnih pravic.Ko je bila leta 1989 ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, ki velja za predhodnico sedanje Slovenske demokratske stranke, je France Tomšič postal njen prvi predsednik. Jeseni istega leta je vodenje stranke prepustil dr. Jožetu Pučniku in se vključil v organiziranje Demokratične opozicije – Demos. V tem obdobju je aktivno deloval tudi v Demosu na Kamniškem. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah aprila 1990 je bil izvoljen za delegata v Družbenopolitični zbor Skupščine republike Slovenije in v njem aktivno deloval do leta 1992. Bil je eden glavnih pobudnikov pluralizacije sindikalnega gibanja, saj je prevzel organiziranje prvega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne slovenske sindikalne organizacije. Sindikat KNSS Neodvisnost je bil tako ustanovljen spomladi 1990 in France Tomšič je bil njegov predsednik do leta 1997. Na volitvah 1992 je tudi kandidiral za predsednika države. Ko je bil na vrhuncu politične moči, se je umaknil iz aktivne politike, ostal pa je povezan z ljudmi, ki so si prizadevali za razvoj demokracije – njegove politične zapuščine.
V zadnjem desetletju, vse do svoje smrti, je France Tomšič pisal svoje spomine. Žal ga je pri izdaji knjige prehitela smrt, a zapustil je tako temeljito pripravljene zapiske, da sta knjigo Od stavke do stranke lahko uredili in jo izdali vdova Marta Lavrič Tomšič in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek. FranceTomšič je v knjigi zapisal dogodke, ki posegajo v njegovo rano mladost, obdobje odraščanja in iskanja poklicne identitete. Podrobneje je opisal izkušnje ekonomskega izseljenca in usodo tehnične inteligence v slovenski socialistični tovarni, kar nam omogoči, da lažje razumemo njegovo odločitev za politično delovanje, ki je usodno vplivalo na razvoj dogodkov v času priprav na osamosvojitev. Kajti, bil je med prvimi pobudniki za odhod Slovenije iz skupne države in med prvimi zahteval plebiscitno odločanje o bodoči usodi Slovenije v takratni skupni državi.
France Tomšič je umrl 25. marca 2010.
Za izjemne dosežke na področju demokratizacije slovenske družbe in njegov prispevek pri osamosvajanju Slovenije je Občinski svet Občine Kamnik marca 2011 Franceta Tomšiča posmrtno imenoval za častnega občana občine Kamnik.
