Omenjeni zakon je namreč povprečnino za prihodnji dve leti določil pri 522 evrih na prebivalca, čemur so občine ves čas nasprotovale. Pripravljene so bile pristati na 536 evrov, kar bi po njihovi oceni omogočilo še vzdržno financiranje občin.
 |
 |
Ob tem pa v združenjih opozarjajo, da bi po zakonu o financiranju občin povprečnina dejansko morala znašati 652,6 evra. Neupoštevanje sistemskega zakona pa je tudi razlog za zahtevo po odstopu Mramorja, saj gre po njihovem mnenju za nevzdržno stanje, ko država sama krši načela pravne države.
Ob zahtevi za Mramorjev odstop so danes podali tudi predlog, da vlada v najkrajšem možnem času sprejme novelo zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti ter z ustreznimi prerazporeditvami znotraj državnega proračuna zagotovi dodatna sredstva in s tem občinam omogoči izvajanje njihovega poslanstva.
Vztrajajo pri povprečnini v višini 536 evrov, kar po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Ivana Žagarja pomeni ohranitev približno enake ravni financiranja, kot je v letošnjem letu. V izjavi po predaji podpisov je pojasnil, da je treba upoštevati, da pri zniževanju stroškov občin ni bilo veliko doseženo, finančne obveznosti pa bodo pri plačah zaradi sprostitve napredovanj v javnem sektorju večje tudi za občine.
V zadnjih letih, ko se je nižala povprečnina, so se občine znašle v izjemno težki situaciji, je dejal Žagar. "Upam, da je tudi ta seznam podpisov zelo jasen signal vladi, da pomembno premisli, kako naprej, in da še v letošnjem oz. naslednjem letu popravi povprečnino, da bodo lahko občine kolikor toliko normalno delovale," je poudaril.
Kamniški župan Marjan Šarec je dejal, da je poziv k Mramorjevemu odstopu, ker krši zakonodajo, "njihov klic v sili". V občini se bodo potrudili opraviti vse zakonske naloge, a to pomeni, da ne bo nobenih investicij, kvečjemu bo treba vzeti še kakšen kredit, saj sami niso takšni, da bi kršili zakon, je dejal. Ali jim bo uspelo, pa ne ve.
Tudi župan Ormoža Alojz Sok je zagotovil, da bodo zakonsko določene naloge naredili, a je obenem že napovedal, da bodo prihodnje leto v proračunu načrtovali nekaj čez 500.000 evrov kredita. "To bo nekaj časa šlo, potem pa se bo seveda ustavilo, kajti kredite je treba vračati," je dodal.
Kredit so namreč morali vzeti že v letošnjem letu. Po Sokovih besedah zato, da lahko delajo to, kar ljudje od njih zahtevajo. "Pri nas še vedno zahtevajo, da asfaltiramo makadamske ceste," je dejal in dodal, da severovzhod države še vedno zaostaja.
 |
 |
Če vlada ne bo pokazala razumevanja za stisko občin, jim preostanejo še pravni postopki, je dejal Žagar. Ob tem je spomnil, da so že v boju za letošnjo povprečnino posegli tako po tožbi, kot po ustavni presoji.
Septembra sta namreč Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenje na ljubljansko okrožno sodišče vložili tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za leto 2015, saj je bila povprečnina znižana, kljub temu da vlada svoje obljube o znižanju stroškov občin ni v celoti izpolnila. Združenje mestnih občin pa je ustavno sodišče zaprosilo za presojo predpisov o delovanju in financiranju občin.
Izjave z zahtevo po odstopu Mramorja niso podpisali župani čisto vseh občin, ki jih je v Sloveniji skupaj 212. Žagar pravi, da kolikor je njemu znano, je bilo občin, ki so odklonile podpis izjave, zelo malo. Dejstvo pa je po njegovi beseda tudi, da vse občine niso v čisto enaki situaciji. Med tistimi župani, ki niso pristopili k podpisu izjave, je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Besedilo: STA
