Zaščita in reševanje
Organizacija sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Kamnik
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v občini Kamnik organiziran v skladu s predpisi. Vse oblike varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in drugih nesreč ter sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.
Občinski štab Civilne zaščite občine Kamnik
Matjaž Srša, poveljnik
Brigita Vavpetič, namestnica poveljnika
Telefon: 01 831 81 94
Elektronska pošta: civilna.zascita@kamnik.si
Naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah obsegajo zlasti:
- prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč;
- pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
- prvo veterinarsko pomoč;
- gašenje in reševanje ob požarih;
- reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov;
- reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, rekah in jezerih;
- reševanje ob velikih nesrečah v prometu;
- reševanje ob rudniških nesrečah;
- reševanje v gorah;
- reševanje v jamah;
- reševanje na vodi in iz vode;
- varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
- varstvo pred snežnimi plazovi;
- izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi;
- iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah;
- reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja in
- zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
Javne službe za zaščite, reševanja in pomoči so:
- gasilska služba, ki jo opravljajo gasilske enote v skladu s predpisi o gasilstvu;
- gorska reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Gorske reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč;
- jamarska reševalna služba, ki jo opravljajo jamarji – reševalci pri jamarskih društvih v skladu z odločitvijo pristojnega državnega organa;
- podvodna reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Podvodne reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč in
- služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju, ki jo organizirajo lokalne skupnosti in država.
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči so kot službe državnega pomena organizirane naslednje zaščitno – reševalne službe:
- gorska reševalna služba;
- jamarska reševalna služba;
- podvodna reševalna služba in
- enote reševalcev z reševalnimi psi.
Ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah
V zadnjih letih skoraj ne mine leto, da ne bi imeli pogostejše ali hujše naravne nesreče (poplave, plazovi, neurja z močnim vetrom, suše, ..), ki povzročajo zelo veliko škodo tako na infrastrukturi kot tudi na kmetijskih pridelkih in stvareh.
Za ocenjevanje škode imamo je v Republiki Sloveniji od leta 2004 podrobno razčlenjene postopke na vseh treh ravneh organiziranosti - države, regij in občin. Tako posamezni obrazci kot tudi ceniki so za ocenjevanje škode določeni z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode. Več informacij in obrazce za prijavo škode je dostopnih na povezavah http://www.sos112.si/slo/page.php?src=os7.htm in Zgibanka Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah.
Obrazec za prijavo škode po naravni nesreči je dostopen tukaj. Na podlagi prijave škode, vas kontaktira predstavnik občinske komisije za ocenjevanje škode.
Aplikacija za ocenjevanje škode AJDA
Spletna aplikacija na ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in na stvareh AJDA omogoča enotno rešitev za vse občine, enotno obdelavo predpisanih obrazcev, zmanjšanje napak pri obdelavi podatkov, medobčinsko sodelovanje, odpravo pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti, uporabnikom prijaznejše in enotnejše okolje za delo, centraliziran sistem za spremljanje vlog po posameznih občinah in postopkih, vsem ravnem uporabnikov enako in sprotno posodabljanje podatkov.
Lokalna javna gasilska služba
Lokalno javno gasilsko službo izvaja v občini Kamnik 13 operativnih gasilskih enot v okviru prostovoljnih gasilskih društev. Prostovoljna gasilska društva naloge gašenja ter naloge ob drugih naravnih nesrečah izvajajo na svojem operativnem območju. V primeru večjih intervencij gasilske enote izvajajo naloge tudi na drugih območjih.
Skupaj je v občini Kamnik v 13 prostovoljnih gasilskih društvih organizirano več kot 700 operativnih gasilcev. Organiziranost in delovanje podrobneje ureja zakon o gasilstvu.
|
Operativna gasilska enota |
Ime gasilske enote |
Območje operativnega pokrivanja krajevne skupnosti |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Šmarca |
Šmarca |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Tunjice |
Tunjice |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Gozd |
Črna |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Sela pri Kamniku |
Sela pri Kamniku |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Šmartno v Tuhinju |
Šmartno v Tuhinju in Pšajnovica |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Zg. Tuhinj |
Tuhinj |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Špitalič |
Špitalič |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Motnik |
Motnik |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Duplica |
Duplica in Volčji Potok |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Nevlje |
Nevlje |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Srednja vas |
Srednja vas |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Kamniška Bistrica |
Godič in Kamniška Bistrica |
|
Prostovoljno gasilsko društvo |
Kamnik |
Občina Kamnik (osnovno območje Kamnik-center, Perovo, Novi trg, Mekinje, Zaprice, Podgorje, Vranja peč) |
Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik izvaja naloge tudi kot Gasilska enota širšega pomena na območju občin Kamnik, Komenda in Mengeš ter izven meja teh občin, če je na intervencijo aktivirano. Na podlagi pogodbe z Ministrstvom za obrambo RS opravlja naloge zaščite in reševanja ob prometnih, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne snovi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu ter druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena.
Gorsko-reševalna služba
Reševanje ponesrečencev v gorah izvajajo v občini Kamnik gorski reševalci znotraj Društva Gorske reševalne službe Kamnik. V primeru večjih požarov v naravnem okolju v visokogorju, naravnih nesreč, nesreč v cestnem prometu na zelo zahtevnih terenih v višje ležečih predelih občine, delovnih nesrečah na zahtevnih terenih oz. katastrofalnih nesrečah, se na podlagi odločitve vodje intervencije aktivirajo tudi gorski reševalci. Občina Kamnik ima za tovrstno reševanje z Društvom Gorska reševalna služba Kamnik podpisano pogodbo.
Društvo Gorska reševalna služba Kamnik (Društvo GRS Kamnik)
Srečo Podbevšek, predsednik
Fužine 74
1241 Kamnik
Elektronska pošta: info@grs-kamnik.si
Spletni naslov: https://www.grs-kamnik.si/
V letu 1922 je bila ustanovljena takratna »Rešilna postaja« kot se je imenovala takratna gorska reševalna služba v Kamniku. Do danes je preteklo že 97 let nesebične pomoči izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko je ogrožena varnost, zdravje in življenje ljudi. Ne samo strokovna usposobljenost in ustrezna specialna opremljenost reševalcev, za njihovo nemoteno delovanje so neobhodno potrebni tudi ustrezni prostori za delovanje, skladiščenje opreme, prostori za interna izobraževanje ter druge dejavnosti društva. Od decembra 2018 so društveni prostori GRS Kamnik urejeni na lokaciji Fužine 74.
Ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč
Staro mesto Kamnik je upravno, kulturno, turistično, geografsko središče občine (plavalni bazen, lov, ribolov, planinski izleti, muzeji, galerije, izleti do razvalin Starega gradu, izleti k izviru Kamniške Bistrice, Velika planina) in industrijsko (kemična, kovinska, tekstilna, pohištvena in prehrambna industrija) središče pod južnimi obronki Kamniških Alp.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kakršnega poznamo danes, obsega preventivne, zaščitne in reševalne, sanacijske in druge dejavnosti, ki prispevajo k večji varnosti ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč. Težišča teh dejavnosti se spreminjajo, spreminjajo se tudi nevarnosti in ogroženosti.
Ogroženost pred nevarnimi nesrečami je eno najpomembnejših izhodišč pri načrtovanju in izvajanju varstva pred nesrečami. Ogroženost določa vsebino in obseg ukrepov in dejavnosti za obvladovanje nesreč. S tega stališča (delovno) razlikujemo najmanj tri značilne skupine nesreč (klasifikacija nesreč) glede na vzroke njihovega nastanka.
Klasifikacija naravnih in drugih nesreč glede na vzroke njihovega nastanka
|
Skupine nesreč |
Vrste naravnih in drugih nesreč |
|
|
NARAVNE NESREČE |
Fizikalne nesreče |
poplave, potres, zemeljski plaz, požar v naravnem okolju, vihar, suša, žled, pozeba, obilne snežne padavine, erozija tal |
|
Biološke nesreče |
epidemije in epizootije |
|
|
ANTROPOGENE NESREČE (civilizacijske nesreče) |
Tehnične in tehnološke nesreče |
požari, nesreče v prometu, industrijske nesreče, nesreče pri aktivnostih v prostem času |
Napotki prebivalcem ob naravnih in drugih nesrečah
V sklopu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je ena od temeljnih nalog sistema tudi osebna in vzajemna pomoč.
Uprava Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavila splošne napotke za osebno in vzajemno zaščito, poleg tega pa so izdelane zloženke, zgibanke, plakati in avdio vsebine, ki so dostopne TUKAJ. Za otroke in mladino so na spletnih straneh izdelane posebne vsebine: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=pp1_4.htm.
Ob nesrečah je lahko poškodovana gospodarska javna infrastruktura in zaradi tega prekinjena ali motena oskrba z elektriko, zemeljskim plinom in vodo. Poškodovani so lahko kanalizacijski sistemi in sistemi ogrevanja. Prav tako so lahko poškodovane in neprevozne ceste ter prekinjene železniške povezave. Pride lahko tudi do motenj v komunikacijskih sistemih. Trgovine, bencinski servisi, šole in druge ustanove so lahko zaprte, plačilo s plačilnimi karticami ni mogoče, bankomati pa ne delujejo.
Osebna pripravljenost na nesreče (ICE in klicna številka 112):
Projekt KamPlaz
Znotraj občine se je v preteklosti sprožilo že kar nekaj plazov in podobne procese je mogoče pričakovati tudi v prihodnosti. Tako imenovano plazenje v širšem pomenu predstavlja premike zemeljskih mas, ki zajemajo tako zemeljske plazove, padanje kamenja, lezenje kot tudi različne ostale procese. Zato se je Občina Kamnik v letu 2018 pridružila projektu KamPlaz, ki je bil med drugim namenjen tudi ozaveščanju prebivalcev naše občine o pojavih plazenja.
Končni rezultat projekta je tudi informacijska brošura, ki ozavešča prebivalce občine Kamnik in širšo javnost o raznovrstnih premikih zemeljskih mas tako pred dogodki, predvsem pa tudi ob samem dogodku. Vsebina brošure zajema postopke in navodila prebivalcem, kako ukrepati pred sprožitvijo, v trenutku nesreče in, kako se obnašati dolgoročno po samem dogodku.
 |
 |
Informativna brošura je v pisni obliki dostopna na Občini Kamnik in na spletni povezavi: https://sites.google.com/view/kamplaz/rezultati/informacijska-bro%C5%A1ura, interaktivna karta (odpre se tudi v Google maps aplikaciji) pa na povezavi: https://sites.google.com/view/kamplaz/rezultati/karta-plazov-v-ob%C4%8Dini-kamnik.
Nalezljive bolezni
Preventivni ukrepi Nacionalnega inštituta za javno zdravje
Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je še posebej pomembno, da delujemo preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pomembno je, da v primeru bolezenskih znakov in simptomov (kot so na primer nahod, slabo počutje, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura, kašelj), ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom ter upoštevamo njegova navodila.
 |
 |
Vsa priporočila in navodila lahko spremljate na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer na povezavi tukaj.
Video vsebina higiena kašlja in nasveti za umivanje rok je dostopna TUKAJ.