Mali grad

Shema projektov

EU proračun

Centralizirani programi

Centralizirane programe razpisuje in upravlja Evropska komisija neposredno, in sicer preko ustreznih direktoratov (DG) in služb na nivoju Evropske unije. Prijavlja in poroča se v Bruselj, in sicer v angleškem jeziku, za informacije o programih, podporo in pomoč prijaviteljem pa so na voljo nacionalne kontaktne točke. Programi so namenjeni povezovanju in razvoju Evrope (obsegajo različna področja: raziskave, inovacije, izobraževanje, kultura, okolje, energija, informacijska družba, transport, človekove pravice, zaščita potrošnikov in podobno). Mednarodni partnerski konzorciji so obvezni. Delež sofinanciranja projektov se razlikuje.

Centralizirani programi 2014 – 2020

Horizon 2020 (največji raziskovalni in inovacijski program EU s proračunom skoraj 80 milijard EUR, ki je namenjen financiranju raziskovalnih-inovacijskih prodorov, odkritij in novosti) Cosme 2014 – 2020 (program za spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij s proračunom 2,3 milijarde EUR; sredstva so namenjena izboljšanju dostopa do financiranja, izboljšanju dostopa do trgov, podpori podjetnikom in ugodnejšim pogojem za ustanavljanje podjetij in njihovo rast) Connecting Europe Facility 2014 – 2020 (ključni instrument financiranja EU za spodbujanje rasti, delovnih mest in konkurenčnosti skozi naložbe v infrastrukturo na evropski ravni s proračunom 22 milijonov EUR; podpira razvoj visoko učinkovitih, trajnostnih in vseevropskih omrežij na področjih prometa, energetike in digitalnih storitev)

LIFE 2014 – 2020 (instrument financiranja EU za okolje in podnebne ukrepe, namenjen izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske in podnebne politike EU s proračunom dobrih 3,4 milijarde EUR)

Erasmus + 2014 – 2020 (program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, s proračunom 14,7 milijarde EUR; sredstva so namenjena izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela)

Creative Europe 2014 – 2020 (program EU za podporo kulture in avdiovizualnega sektorja, s proračunom v višini 1,46 milijarde EUR, namenjenim financiranju kulture (čezmejno sodelovanje, mreženje in podobno) ter avdiovizualnega sektorja (razvoj, distribucija, dostop do avdiovizualnih del))

Europe for Citizens 2014 – 2020 (program, namenjen financiranju projektov, ki bodoprispevali k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo ali spodbujali evropsko državljanstvo ter izboljšali pogoje za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije; proračun znaša 186  milijonov EUR)

Programme for Employment and Social Innovation (EaSI) 2014 – 2020 (finančni instrument EU za spodbujanje visoko kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja, zagotavljanja ustrezne indostojne socialne zaščite, boja proti socialni izključenosti in revščini ter za izboljšanje delovnih pogojev; proračun znaša 919 milijonov EUR)

Rights, Equality and Citizenship Programme 2014 – 2020 (program, namenjen financiranju ukrepov za spodbujanje pravic evropskih državljanov, promociji načela nediskriminacije in enakosti med ženskami in moškimi, zagotavljanju varstva osebnih podatkov in zaščite potrošnikov, preprečevanju nasilja nad ranljivimi skupinami, boju proti rasizmu, ksenofobiji in homofobiji, zagotavljanju pravic invalidov…; proračun znaša 439 milijonov EUR)

Fundamental Rights and Citizenship Funding Pogramme 2014 – 2020 (program financira ukrepe, namenjene varstvu otrokovih pravic, boju proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, ter homofobiji, spodbujanju aktivne participacije v demokratičnem življenju Unije, zagotavljanju varstva podatkov in zaščiti zasebnosti, usposabljanju in mreženju pravnikov in pravosodnih delavcev)

Justice Programme 2014 – 2020 (program zagotavlja nepovratna sredstva za projekte, namenjene spodbujanju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah; proračun znaša 378 milijonov EUR)

Health for Growth 2014 – 2020 (program javnega zdravja za Evropo zagotavlja financiranje projektov, namenjenih zmanjšanju neenakosti na področju zdravja med regijami in državami članicami, povečanju vzdržnosti nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, spodbujanju inovacij v zdravstvenem sektorju ter zmanjšanju čezmejnih nevarnosti za zdravje, proračun znaša 446 milijonov EUR)

Animal and Plant Health and Food Safety Programme 2014 – 2020 (program se osredotoča na financiranje mehanizma za odziv na krizne situacije, ki bi lahko nastale zaradi težav z varnostjo hrane, nenadnih gibanj na trgu hrane, porasta škodljivcev in rastlinskih bolezni in podobno)

Consumer Programme 2014 – 2020 (program s proračunom 188,8 milijonov EUR za uresničevanje potrošniške politike EU:  njegov namen je zagotoviti državljanom uživanje potrošniških pravic in aktivno sodelovanje na enotnem trgu)  

Hercule III & Pericles 2020 (Hercule III je program za financiranje boja proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU; sredstva bodo namenjena nakupu specializirane opreme in podatkovnih zbirk za nacionalne organe kazenskega pregona ter usposabljanju specialistov za boj proti goljufijam; proračun znaša 110 milijonov EUR; program Pericles 2020 financira pobude za izmenjavo, pomoč in usposabljanje na področju zaščite eura pred ponarejanjem; sredstva bodo namenjena organiziranja multidisciplinarnih in transnacionalnih delavnic in srečanj osebja pristojnih nacionalnih organov, zagotavljanju operativne podpore in nakupu opreme za boj proti ponarejanju; proračun znaša 7,7 milijonov EUR)

Fiscalis 2020 Programme (program za financiranje sodelovanja med davčnimi organi v EU za povečanje njihove učinkovitosti; sredstva so namenjena povezovanju, skupnim ukrepom in usposabljanju davčnega osebja, financiranju informacijskih sistemov za izmenjavo informacij med davčnimi upravami; skupni proračun znaša 234,3 milijonov EUR).

Decentralizirani programi

Decentralizirane programe razpisujejo in upravljajo države članice na nacionalnem oziroma regionalnem nivoju.

Razpise pripravljajo in izvajajo pristojni organi držav članic. Države članice prav tako določijo razvojne prioritete in ukrepe, ki bodo v posameznem finančnem obdobju financirani. Delež sofinanciranja je po navadi 85 odstotkov s strani EU, preostalih 15 odstotkov pa je lastnih sredstev.

Kohezijska politika

Namenjena je zmanjšanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij, ki še vedno obstajajo v EU. Uresničevanje teh ciljev zagotavljajo finančna sredstva dveh strukturnih skladov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter sredstva Kohezijskega sklada (KS). Proračun za Slovenijo znaša za obdobje 2014 – 2020 3,2 milijarde EUR. Od tega bo vzhodni Sloveniji namenjenih 1,27 milijarde EUR, zahodni Sloveniji  873 milijonov EUR, za projekte prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije pa bo Sloveniji kot celoti na razpolago okoli 1,06 milijarde EUR.

Slovenija je za obdobje 2014 – 2020 za izvajanje evropske kohezijske politike izbrala štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)  

Strukturni sklad, namenjen odpravljanju razvojnih neenakosti med regijami oziroma okrepitvi gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Evropski uniji. Ima več prednostnih področij financiranja: vlaganje v raziskave in razvoj, poslovna podpora za mala in srednje velika podjetja, trajnostni razvoj mest in podobno.

Evropski socialni sklad (ESS)

Strukturni sklad, namenjen odpravljanju razvojnih neenakosti med regijami oziroma okrepitvi gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Evropski uniji, in sicer z vlaganjem v človeški kapital v smislu spodbujanja zaposlovanja in zaposljivosti ter socialne vključenosti. 

Kohezijski sklad (KS)

Poseben sklad EU za financiranje velikih projektov (nad 10 milijonov EUR) na področju prometne in okoljske infrastrukture, ki je nacionalnega pomena. Za razliko od ESRR ter ESS je teritorialna osnova država članica EU in ne kohezijska regija (V/Z Slovenija).

Evropsko teritorialno sodelovanje

Vključuje tri vrste programov, ki so namenjeni ozemeljski, gospodarski in socialni integraciji ožjih in širših funkcionalno povezanih območij/regij.

Čezmejno sodelovanje

Programi, namenjeni povezovanju območij, ki so razdeljena z državnimi mejami oziroma koriščenju potencialov in povečevanju konkurenčnosti čezmejnih območij. Evropsko čezmejno sodelovanje se sofinancira s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), prioritete in specifični cilji, ki bodo financirani, pa so opredeljeni po posameznih operativnih programih. Za čezmejno sodelovanje je predvidenih 6,6 milijarde EUR.

Slovenija s svojimi statističnimi regijami sodeluje v štirih programih čezmejnega sodelovanja:

Transnacionalno sodelovanje

Programi, ki so namenjeni pripravi skupnih (transnacionalnih) razvojnih rešitev za skupne (transnacionalne) izzive na večjem geografsko zaokroženem območju, ki pokriva več evropskih držav. Sredstva so namenjena financiranju dogovorjenih prioritet (prevladujejo krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov, trajnostni promet in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava). Skupni proračun za obdobje 2014 – 2020 znaša 873 milijonov EUR sredstev ESRR.

Slovenija v programskem obdobju 2014 – 2020 sodeluje v naslednjih transnacionalnih programih:

Medregionalno sodelovanje

Programi, ki spodbujajo razvoj regij v Evropski uniji, in sicer s prenosom znanja in izmenjavo izkušenj med regijami. Skupni proračun za obdobje 2014 – 2020 znaša 514 milijonov EUR. 

Slovenija v programskem obdobju 2014 – 2020 sodeluje v štirih medregionalnih programih:

Kmetijska politika

Za financiranje skupne kmetijske politike (SKP) sta ustanovljena dva sklada:

Ribiška politika

Za financiranje skupne ribiške politike je bil ustanovljen sklad

Sofinanciranje razvoja izven proračuna EU

Prek Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma Islandija, Lihtenštajn in Norveška prispevajo k zmanjšanju razlik v Evropi in krepitvi bilateralnih odnosov s 15 državami srednje in južne Evrope.