Župan Matej Slapar prižgal »ogenjco«
24.08.2020
Župan Matej Slapar je v petek, 21. avgusta, na Lipovcu prižgal »ogenjco« oziroma oglarsko kopo. Vid Pirš in več kot deset oglarjev so kopo pripravljali od šeste ure zjutraj, nato pa so skrbno pazili, da se kopa ni vžgala ter vestno in pozorno poskrbeli za to, da bodo pridobili kvalitetno oglje iz kamniških dreves.
Pri oglarjenju je, za kasnejšo boljšo kvaliteto oglja oziroma enakomerno oglenitev kope, pomembno pravilno izbrati mesto kopišča. Prostor za kopišče mora biti na ravnem, na sredini malo dvignjen, z naklonom približno 5 odstotkov, da lahko s kopišča odteče voda in destilati. Pri ravnanju kopišča je pomembno, da oglar odstrani vse panje, korenine in kamenje. Kvaliteta oglja je odvisna najbolj od vrste lesa in njegovih lastnosti, kot so; vlaga, starost, zdravost in oblika ter dimenzija lesa. Vsaka drevesna vrsta ima drugačno anatomsko zgradbo, kemično sestavo in maso, zato vsaka potrebuje tudi drugačno temperaturo, pri kateri ogleni. Priporočljivo je poogljevati vsako vrsto lesa posebej, zlasti ločeno iglavce in listavce. Največjo temperaturo za poogljevanje potrebujejo nekateri mehki listavci.
Drva oglarji najprej navozijo okrog kopišča, nato jih pričnejo zlagati. Za kuhanje so najbolj primerna zračno suha drva s približno 20 do 25 odstotkov vlage. Sredino kope, dno stržena in plast okoli 10 centimetrov ob njem proti vrhu oglarji zažgejo. Ta predel v kopi imenujejo ognjišče. Tu se kasneje pri kuhanju razvijejo temperature prek 280 stopinj Celzija in oglje iz tega predela imenujejo prežgano oglje ali strženina. Na začetku, v glavi in nato vse do vznožja kope, oglar uravnava oglenitev z napravljanjem lukenj za odvajanje dima, tako imenovanimi dimnicami. Naredi jih z luknjačem na prstenem pokrovu, pri tem pa poskuša zadeti med dve poleni, da bolje vleče.
Oglenitev se z vrha kope širi proti vznožju. Dimnice so med seboj oddaljene 15 do 30 centimetrov, odvisno od količine in vrste lesa. Dimnice morajo biti približno na isti višini, proti vznožju kope pa vse gostejše. Oglenitev sprva poteka počasi in oprezno. To oglar spozna po barvi dima, ki je v začetku belkast, ker je v njem veliko vodne pare. Pozneje postane siv, kar pomeni, da se je proces oglenitve začel. Rjavkasto rumen dim, ki je zelo gost, nakaže, da je proces v najbolj intenzivni fazi, modrikast pa, da se bliža koncu. Končno postane dim svetel ali prozoren, kar je znak, da je oglenitev v tem območju končana.
Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti dejal, da je oglarstvo zakladnica znanja, ki zaradi naših kamniških oglarjev ne bo odšla v pozabo, saj tradicijo naravne, kulturne in etnološke dediščine prenašajo tudi na mlajšo generacijo.