Zelena delovna mesta oziroma »Učinkovita raba virov kot poslovna priložnost«
03.12.2019
V okviru projekta Po stopinjah pastirjev, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020, želimo poleg učnih tabel kot inovativnega orodja za interpretacijo dediščine Velike planine in nove turistično-izobraževalne ponudbe, ki bo poskrbela za ozaveščenost obiskovalcev o naravni in kulturni dediščini Velike planine, z usposabljanjem lokalnih turističnih vodnikov za interpretacijo dediščine Velike planine ter s predstavitvijo izdelave trniča spodbuditi tudi razpravo o priložnostih, ki jih lokalnemu prebivalstvu nudijo zelena delovna mesta.
Zelena delovna mesta so visokokakovostna delovna mesta z nadpovprečno dodano vrednostjo oziroma nizkoogljična delovna mesta z učinkovito rabo virov. Omenjeni pojem že nekaj časa ni več zgolj vizija krovnih dokumentov EU, temveč pomemben vir dohodka v razvitem svetu, v zadnjih letih pa postaja tudi prepoznaven del slovenskega gospodarstva in odlična razvojna priložnost za lokalno prebivalstvo, s poudarkom na ozaveščanju mladih, ki šele načrtujejo poklicno pot.
Zelena delovna mesta obsegajo številna in raznolika področja: ekološko kmetijstvo, tako imenovani zeleni turizem, obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije (proizvodnja energije iz obnovljivih virov, energetski menedžment in svetovanje, gradbeništvo…), trajnostno mobilnost, gozdno-lesne verige, ravnanje z odpadki ter socialno podjetništvo (energetske zadruge, različne okolju prijazne zaposlitve, ki vključujejo ranljive ciljne skupine…). Še vedno pa manjka znanja/kreativnosti pri oblikovanju produktov/storitev, posamezniki so nevešči idejo preleviti v uspešno poslovno zgodbo (pomanjkljivo poznavanje osnov podjetništva), pomanjkljivo je tudi poznavanje uspešnih domačih in tujih praks, ki bi jih lahko brez večjih naporov prenesli v lokalno okolje.
Za uspešen razvoj zelenih zaposlitev so tako nujni ogledi dobrih praks (npr. obiski uspešnih podjetij in posameznikov, ki služijo kot navdih prebivalstvu) ter izobraževanja s področja zelenega podjetništva (zlasti za otroke in mladostnike, ki so zelo dovzetni za nova znanja in veščine). Pojavnih oblik zelenih zaposlitev je zelo veliko: čebelarstvo, zeliščarstvo, predelava odpadkov v biomaso, kmečki turizem, leseni okvirji za očala, centri ponovne uporabe, ekološko gostinstvo, inovativni wellness itd., kar pomeni, da je priložnosti ne glede na raznolikost okolja/virov in potreb prebivalstva dovolj.
Občina Kamnik občane in lokalne institucije z različnimi ukrepi in projekti vseskozi spodbuja k zmanjšanju negativnih podnebnih vplivov (sofinanciranje okolju prijaznih investicij, npr. nakup električnega kolesa ali okolju prijaznih ogrevalnih sistemov, sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine, dodelitev sredstev za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, dodelitev sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih stanovanjskih objektov v občini Kamnik - fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva, delavnice o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije za odrasle in otroke, projekti s področja trajnostne mobilnosti - sistem izposoje el. koles KAMMKOLO, izgradnja kolesarskih poti, infrastruktura in različni ukrepi za spodbujanje pešačenja, energetske sanacije javnih stavb, usposabljanje turističnih ponudnikov o prednostih trajnostnega turizma..). S tem posredno spodbuja tudi razmah zelenega gospodarstva, vendar je prostora za napredek še veliko. Zlasti na podeželju je »zelenih« priložnosti za zelena delovna mesta še ogromno, samo prepoznati je potrebno potencial in iz ideje ustvariti poslovno priložnost.
Viri: Umanotera, Zelena delovna mesta, dobre prakse, Katalog 2014
Fotografija: arhiv Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik
