Žalna seja v spomin na posmrtno imenovanega častnega občana Občine Kamnik Stanislava Simšiča

31.01.2019

V sejni dvorani Občine Kamnik se je popoldan odvijala žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik v spomin na življenje in delo na imenovanega častnega občana Občine Kamnik Stanislava Simšiča. Sejo je vodil župan Matej Slapar.

Stanislav Simšič je bil zelo vpet v lokalno življenje. Bil človek, ki so ga krasile poštenost, iskrenost, delavnost, razumevanje, tovarištvo, solidarnost, spoštovanje in človečnost. Bil je človek z veliko začetnico in vsem vzor, mestu Kamnik pa v ponos. Občinski svet Občine Kamnik je njegov prispevek naši lokalni skupnosti prepoznal in mu posmrtno podelil naziv častni občan Občine Kamnik, in sicer za povezovalnost, izjemna dela in visoko motiviranost, predanost članstvu v Planinskem društvu Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik in Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kamnik ter postavitvi visokih meril za prihodnje generacije njihovih članic in članov. In še in še bi lahko pisali o prispevku, ki ga je dal Kamniku.

Župan Matej Slapar je ob žalni seji dejal: »Gospod Stanislav oziroma Stane Simšič je bil vse svoje življenje ponosen na občino Kamnik. Ponosen na to, da je bil Kamničan. Po pripovedovanju članov Društva upokojencev Kamnik je izjemno rad že v zgodnjih dopoldanskih urah prihajal v prostore društva, se družil in se veselil marsikaterega dogodka, ki so ga pripravili v društvu. Njegov prispevek pri razvoju kamniškega društva upokojencev je bil velik. Bil je tudi zavzet planinec, ki je s svojim delom, disciplino in visoko motiviranostjo dajal zgled vsem članicam in članom Planinskega društva Kamnik. Zaradi izjemnega prispevka pa je bil kot častni predsednik Planinskega društva Kamnik eden njihovih vidnejših članov, ki je postavil visoka merila za vse prihodnje generacije planincev. Vsekakor pa ni zanemarljiv tudi njegov prispevek v Združenju borcev za vrednote NOB Kamnik, v katerem je deloval kot vestni član. Zelo dolgo je bil tudi sodelavec Kamniškega občana. V njem je objavljal prispevke o pomembnejših dogodkih v mestu, dogodkih v Zvezi borcev, dejavnostih Društva upokojencev in Planinskega društva Kamnik in kasneje tudi o Društva dogodek Kamnik. Bil je pravi kronist vseh štirih društev, še posebej pa Društva upokojencev Kamnik in Planinskega društva Kamnik, saj je v vitrinah obeh društev skrbel za fotografije in kratke opise posameznih dejavnosti. V vseh desetletjih dela je posnel in objavil na tisoče fotografij. Še posebej so jih bili veseli zlatoporočenci in vsi, ki so biserno ali diamantno poroko slavili v okviru Društva upokojencev Kamnik. Čeprav živimo v času računalnikov, se številni zelo razveselijo stare klasične fotografije, ki jo skrbno vložijo v albume in okvirje, ki krasijo njihove domove. Stane je v vseh desetletjih dela med Kamničanke in Kamničane razdelil na tisoče takšnih slik.«

»Neizbrisen pečat je pustil na vseh področjih svojega delovanja in udejstvovanja, za svoje delo pa je bil nagrajen s številnimi priznanji, med drugim z zlatim priznanjem Občine Kamnik, z Bloudkovo plaketo, občinski svet Občine Kamnik pa mu je za njegov izjemni prispevek posmrtno podelil naziv častni občan Občine Kamnik. Z velikim spoštovanjem je gojil in na mlajše generacije prenašal vse svoje talente. Spominjam se, ko sva se v začetku letošnjega leta srečala na spominski slovesnosti v Rudniku in si izmenjala nekaj besed. To niso bile le prijazne in vljudnostne fraze. To so bile iskrene misli, ki jih je, verjamem, namenil marsikomu. Vesel, da je do mene gojil takšno spoštovanje, do nas mladih in mlajše generacije, ki smo odraščali v popolnoma drugačnih razmerah, kot je odraščal on, in ponosen, da sem ga imel priložnost spoznati, se tistikrat nisem zavedal, da so bile to najine zadnje besede, ki sva si jih izmenjala. Povedal je tisto, kar je mislil, ni ovinkaril in mislim, da smo ga tudi zato cenili. Bil je človek, ki so ga krasile številne vrednote, dandanes mnogim tuje, bil je iskren, pošten, delaven, razumevajoč, tovariški, solidaren do sočloveka in spoštljiv. Gospoda Simšiča si brez fotoaparata redko srečal. Tako nas je na mnogih prireditvah prijazno »postrojil« kako naj se postavimo, se umaknil korak nazaj, pred fotografiranjem nam je namenil še zadnja navodila kako se postaviti pred fotografski objektiv in se nam z nepozabnim nasmehom zahvalil ob zaključku fotografiranja. V svoj fotografski objektiv je natančno in premišljeno ujel trenutke, ki bodo ostali za vedno dokumentirani. Dragi Stane, z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Pokazali ste nam, da vsakdo lahko sanja svoje sanje, s spoštovanjem do sočloveka in narave pa jih bo slej ko prej tudi uresničil. Iskrena hvala za vse, kar ste naredili za našo skupnost.«