Zakaj bi tvegali, da v dimniku zagori?

14.01.2017

 

Zakaj bi tvegali, da v dimniku zagori?

Med kurilno sezono se lahko poveča število dimniških požarov. Kako lahko preprečite dimniški požar? Preprečite nalaganje gorljivih oblog v dimniku in naprave redno vzdržujte.  Kako ukrepate ob dimniškem požaru? Pokličite na številko 112, zaprite ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in dimnik, ne vstopajte v zadimljene prostore. Kaj naredite po dimniškem požaru? Dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge.

Začetno fazo dimniškega požara prepoznate po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazite zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo »bobnenje«. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim.

Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.

Kako preprečiti dimniški požar?

• kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi;
• preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar);
• zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom;
• kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati;
• v kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.

Nasveti za pravilno kurjenje lesa so navadno priložena kurilni napravi ob nakupu, dostopna pa so tudi na spletnih straneh proizvajalcev kurilnih naprav in združenj. Splošna navodila z naslovom Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah so dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer so dostopne tudi druge informacije o dimnikarski dejavnosti. V smernici SZPV 407/12 pa je opredeljena požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav.

Kako ukrepati ob dimniškem požaru?

• ob požaru takoj pokličite na številko 112 in sporočite nujne podatke;
• dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca);
• o nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe;
• če je mogoče in to ne pomeni nevarnost za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd. Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija;
• dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku;
•  ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.

Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celzija. 

Po dimniškem požaru

• dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba;
• če dimnik ni odporen na izžiganje saj, je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo;
• spremeniti je treba način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika.

Ogljikov oksid - tihi ubijalec

Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in strupen. To enostavno pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!

Zakaj je ogljikov oksid nevaren?

Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.

Kako nastaja ogljikov oksid?

Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oziroma snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdno gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil. 

Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar ali backdraft. 

Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka. 

Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljikovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren. 

Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trdna goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.

V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO zaradi:

• slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki),
• napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline),
• neustreznega prezračevanja oz. oskrbe s svežim zrakom v prostor, kjer se nahaja peč na trdno, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler (oskrba kurilnih naprav z zgorevalnim zrakom). Do neustreznega prezračevanja pride lahko zaradi napak pri načrtovanju ali izvedbi prezračevanja v prostorih oz. naknadnega posega v prostor (zamenjava oken in vrat z novimi okni in vrati, ki običajno tesnijo bolje od starih),
• uporabe strojev in naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne črpalke, motorne žage, agregati ipd.) v zaprtem prostoru.

Kako se lahko zaščitimo pred ogljikovim oksidom?

Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trdna, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida. 

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

• redni pregledi in čiščenje dimovodnih naprav (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.)) pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trdna kuriva opravljati večkrat (odvisno od moči kurilne naprave) v kurilni sezoni,
• redni pregledi in čiščenje zračnikov (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.)) zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno,
• zagotoviti je treba ustrezno prezračevanje oziroma dovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja. Zunanja nova okna s tesnili ne ustrezajo zadostnem prezračevanju oz. oskrbi z zrakom. Zadostna oskrba z zrakom je potrebna tudi za delovanje plinskih peči v avtodomih in počitniških prikolicah (zahteve so podane v smernici Muster-Feuerungsverordnung MFeuV, 2007, ki jo opredeljuje slovenska tehnična smernica TSG - 1 - 001: 2010: Požarna varnost v stavbah). Glede na zahteve smernice, mora prostor z eno ali več kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, s skupno nazivno toplotno močjo do 35 kW, izpolnjevati vsaj naslednje zahteve: ima vsaj eno zunanje okno ali vrata, ki se odpira na prosto (opomba: zatesnjena oz. dodatno zatesnjena okna ne izpolnjujejo te zahteve) in prostornino vsaj 4 m3 na 1 kW skupne nazivne moči kurilnih naprav, ima odprtino na prosto s prostim presekom vsaj 150 cm2 ali dve odprtini s prostim presekom po vsaj 75 cm2 ali kanal na prosto, ki ima ekvivalentni prosti presek glede na zahtevani pretok zraka oziroma, je povezan z drugimi prostori, ki imajo odprtine na prosto po merilih iz prejšnjega odstavka,
• v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem(motorne žage, agregati ipd.) - tudi, kadar delujejo agregati zunaj in so nameščeni neposredno ob objektu, naj bodo izpušne cevi usmerjene stran od objekta,
• ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta (vsa vrata, ki vodijo iz garaže v stanovanje morajo biti ob zagonu motorja vozila zaprta),
• preventivno se lahko v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki). Javljalniki naj se namestijo čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljalnike ogljikovega oksida namesti v višino glave na steno poleg postelje. Namestitev javljalnika naj služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni prej našteti preventivni ukrepi.

Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

<< Nazaj | Novice