Kdo je Jan Macarol Vrabec?
Jan Macarol Vrabec je že kot srednješolec pomagal v družinskem podjetju, kjer je pridobil nekatera podjetniška znanja. Od tam ga je pot ponesla v marketinške vode. Leta 2006 je zaznal priložnosti v družabnih omrežjih, ki so se takrat začela pojavljati, in se usmeril na to področje. Kasneje je ustanovil podjetje, katerega poslanstvo je bilo pomagati drugim podjetjem pri oglaševanju na socialnih omrežjih.
Čez nekaj let je postal izvršni direktor in solastnik revije City Magazine, s čimer se ukvarja še danes. Leta 2017 se je podal še na področje vplivnostnega marketinga; ustanovil je agencijo, ki pomaga pri vzpostavitvi stikov in dogovorov med influencerji in podjetji, ki se odločijo za tak način oglaševanja. Ker ga je začelo to področje čedalje bolj zanimati in ker je želel stvar preizkusiti iz prve roke, se je tudi sam lotil snemanja vlogov.
Kratka zgodovina vplivnostnega marketinga
Kot je povedal Jan Macarol Vrabec, so vplivneži obstajali že od nekdaj. Ljudje smo nagnjeni k temu, da se zgledujemo po določenih osebah oziroma imajo te lahko vpliv na naše razmišljanje in delovanje (kot npr. nakupne navade). To funkcijo so včasih nosile osebe, ki so jih množice poznale iz medijev zaradi njihovih dosežkov oz. funkcije (npr. James Bond, slavni športniki, angleška kraljica, Elon Musk), medtem ko lahko novodobni vplivneži oziroma vlogerji svojo prepoznavnost gradijo izključno na vlogih, ki kažejo izseke njihovega življenja. Zanimive video vsebine lahko pritegnejo številne privržence.
Odločilno vlogo pri pojavu vplivnostnega marketinga v zdajšnji obliki je igral razvoj pametnih telefonov od leta 2007 dalje. Takrat so začele sploh mlajše generacije pozornost preusmerjati s klasičnih medijev na družabna omrežja. Pojavil se je nov kanal, ki je posameznikom omogočil na enostaven način ustvarjati in deliti videe. Vplivneži, ki s svojo osebnostjo in deljenjem zanimivih vsebin pritegnejo številne sledilce, imajo hkrati tudi vpliv na spreminjanje nakupnih navad le-teh. Vplivnostni marketing spada med oglaševanje »od ust do ust«, ki pa je dokazano precej bolj uspešno od drugih oblik oglaševanja. Zato je smiselno, da se podjetje loti tudi tovrstnega marketinga.
Česa se je Jan naučil o vloganju, ko se ga je lotil na lastno pest?
- Vloganje ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled. Po njegovem izračunu je za kreiranje 100 vlogov porabil približno 1600 ur;
- Občinstvo, ki aktivno spremlja vloge, se večinoma nahaja v starostni skupini med 20 in 30 let. Ker se gledalci lažje poistovetijo z influencerji približno enake starosti, kot so oni sami, so mlajši vlogerji praviloma uspešnejši;
- Smiselno je, da se montaže vloga loti vloger sam, saj le on ve, kaj je bistvo posnetka oz. kakšno sporočilo je z njim želel podati;
- Vloganje zahteva veliko priprav in načrtovanja;
- Vloger mora za uspešno snemanje vlogov osvojiti številna znanja, kot so »storytelling«, psihologija, marketing, režija in podobno.
Razlike med slovenskimi in svetovno znanimi influencerji?
- V Sloveniji lahko vplivneže, ki lahko živijo zgolj od tega, preštejemo na prste ene roke, medtem ko je v tujini to za številne donosen posel;
- Globalni influencerji imajo dostikrat za sabo ekipo 20 ali celo 30 ljudi, ki jim pomaga pri celotnem procesu;
- Slovenski influencerji sredstva dobijo predvsem s sponzorstvi, medtem ko imajo globalni influencerji tri vire prihodkov; oglasni prostor (Googlovi oglasi), povezava do nekega izdelka ter sponzorstva.
Vplivnostni marketing v Sloveniji
Po besedah Macarola Vrabca v Sloveniji podjetja, ki iščejo sponzorje, dostikrat sama navežejo stik s prepoznavnimi vplivneži. Jan podjetjem predlaga, da pri izbiri influencerja ne gledajo zgolj na to, koliko sledilcev ima. Bolj smiselno je izbrati takega, ki ima sicer manjše število privržencev, vendar je v preteklosti že izrazil interes za blagovno znamko podjetja. Bolj kot število sledilcev je pomemben doseg objav.
Podjetja, ki sklenejo sodelovanje z vplivneži, bi se morala zavedati, da tovrstno delo zahteva veliko vloženega časa in truda. V ozadju je večinoma tudi nakup drage snemalne opreme. Prav zato bi morala influencerjem zagotoviti dobro plačilo za opravljeno delo. Jan manjšim podjetjem predlaga, da se z izbranimi vplivneži povežejo sama, večja podjetja pa naj to raje naredijo prek agencij, ki so v funkciji posrednika.
Macarol ugotavlja, da si vplivneži včasih preveč prizadevajo predvsem iz tehničnega vidika izpiliti posnete videe, s čimer izgubijo veliko časa. Poudarja, da je smiselno več pozornosti nameniti sami vsebini (»storytelling«). Zaradi majhnosti slovenskega trga Jan slovenskim influencerjem priporoča, da vsaj del vsebin posnamejo v angleščini – tako si lahko zagotovijo več ogledov posnetkov.
Aplikacija, ki povezuje podjetja in influencerje
Podjetja in vplivneži imajo v namene medsebojnega povezovanja na voljo tudi aplikacijo Influee. Gre za bazo influencerjev, do katere lahko dostopajo podjetja. Na tak način dobijo vpogled v posameznega predstavnika in njegovo verodostojnost.
Priporočljivo je dolgoročno sodelovanje
Jan Macarol je povedal, da je po njegovih opažanjih za podjetja najbolj smiselno, da najprej naredijo neko ožjo bazo potencialnih influencerjev. Z njimi se potem dogovorijo za testno snemanje. Nato naj spremljajo učinkovitost vlogov. Z izbranim(i) je nato priporočljivo skleniti dolgoročno sodelovanje.
Ne zamudite naslednjih prihajajočih dogodkov, ki jih organizira KIKštarter:
- 21. maj ob 18:00 – Nova mobilnost – storitve dostave hrane, dobrin in paketov (videokonferenca)
- 28. maj ob 18:00 – Pravilni pristopi k trgovanju s kriptovalutami (videokonferenca)
- 3. junij ob 16:00 – Podjetniško svetovanje 1:1
Besedilo: Petra Kušar
Fotografije: Pixabay in City magazine