Vaterpolski turnirji v decembru
09.01.2018
December je vesel mesec, prazničen. A za vaterpoliste Vaterpolskega društva Kamnik nadvse moker in tekmovalen. Braniti barve Kamnika je za njih kakor domovinska dolžnost. Da, za njih je Kamnik domovina v domovini, njihovo društvo pa družina poleg njihove družine. Zato jih je užitek bodriti na turnirjih in spremljati njihov napredek. Pa ne le rezultatski, ki je samo posledica dograjevanja trdnosti ekipe skozi sodelovanje, medsebojno pomoč in iskrenim veseljem skupnega uspeha. To veselje je nalezljivo in vsak, ki jih spremlja, se lahkoten vrača domov. No, so tudi porazi; tudi boleči. A analiza trenerjev jih razbremeni osebne krivde s tem, da razgalja napake in pomanjkljivosti posameznika kot tudi ekipe, ter gradi notranjo moč ekipe na njihovih prednostih. Skozi to se krepi notranja moč posameznika in potrjuje staro resnico, da se »Feniks (vedno) dvigne iz pepela«.
V decembru so prvi, s tekmo državnega prvenstva, vodo razpenili kadeti, U-17 (Golob David, Peterlin Brina, Pilič Marko, Zupan Urban, Gligorovski Z. Lukas 1, Lukič David 3, Kordež Matic, Brišnik Gašper 1, Peterlin Bor, Cerar Aleksander 1, Belentin Blaž, trener: Romšak Primož). Proti VK LJUBLJANA SLOVAN so zmagali s 5:6 (0:1 3:2, 0:1, 2:2).
S turnirjem so 12. decembra začeli najmlajši, U-11 v Kopru. Niso le najmlajši, ampak so Kamničani v svoji kategoriji »med resnimi ekipami« tudi najmanjši in najlažji. To se med prerivanjem v vodi zelo pozna, še bolj pa pri podajanju, saj jih kar nekaj ne zmore vreči žoge z eno roko dalj kot meter in kakšen centimeter. Pa nič za to. Vsak trening podaljša met za nekaj centimetrov in čez nekaj mesecev bo slika precej drugačna. Krasi jih pa borbenost! Nobena žoga ni za njih izgubljena, noben nasprotnik prehiter, ne premočan, da se mu nebi upali postaviti po robu. In ko se že prebije čez njihove obrambne vrste, zraste pred njim iz vode mali vratar Vane Brišnik, ki se ne ustraši še tako močne žoge. Najstarejši in z dvema vaterpolskima letoma najizkušenejši igralec in kapetan Jaša Gole, jih je v prvi tekmi proti
PN TRIESTE 2 popeljal do zmage z 9:3 (2:1, 2:1, 3:1, 2:0).
VD Kamnik v belih kapicah: Brišnik Vane-vratar, Bartol Lovro (1 gol), Pilič Filip, Mikuš Peter (2 gola), Erik Mujanovič, Veršnik Matic (1 gol), Gole Jaša (4 goli), Gligorovski Maksim (1 gol); Trener: Romšak Primož.
Veseliti se niso uspeli, ker so se čez nekaj (pre)kratkih minut pomerili s VD KOPER 1958. Besede kapetana Jaše: »Ta bo pa težka!«, so bile več kot resnične. Močnejši, hitrejši in spretnejši so bili Koprčani. Rezultat pa 16:6 (5:2, 2:0, 5:1, 4:3). Boleč poraz? Niti ne. Fantje so dali vse od sebe in jim zabili 6 velikih golov (Veršnik Matic 3, Gole Jaša 1, Gligorovski Maksim 2). Vidno utrujeni so zlezli iz vode, si malo oddahnili in se začeli pripravljati na boj za 3. mesto. Nasprotnik: večji, starejši in močnejši PN TRIESTE 1. Temu primeren je bil tudi rezultat 2:17 (0:6, 0:6, 2:2, 0:3); le Jaši je uspelo zatresti njihovo mrežo. Ob koncu so bili na otroških obrazih bolj kisli nasmehi, a na ramah »moški« prijemi, ki so sporočali: drugič jih bomo! Končni vrstni red je našo ekipo postavil na 4. mesto:
1. VK Ljubljana Slovan
2. VD Koper 1958
3. PN Trieste 1
4. VD Kamnik
5. PN Trieste 2
6. PN Trieste 3.
Že 17. decembra je turnirski december nadaljevala selekcija U-13 v Ljubljani. Te selekcije VD Kamnik letos v resnici nima. Sestavlja jo selekcija U-11 in kot okrepitve trinajst ter štirinajstletniki iz U-15. Zato naša U-13 letos nastopa izven konkurence. Ampak to ne pomeni, da želje po zmagah ni bilo. Bila je in to kakšna!
Pred tekmo z močnim VD KOPER 1958 so naši fantje, tako kot vedno, opravili ritual. Pred svojim golom so se zbrali v krog okoli kapetana Brišnik Gašperja, se med sunkovitim dvigom iz vode na njegovo vprašanje: »Mi smo?» zadrli: »Kam'nk!« in se potopili do dna. Potem zadnja navodila trenerja, nato kapetana, žvižg sodnika in plavanje za posest žoge. Prva četrtina je minila brez golov; vratarja sta odlično opravila svoje delo. V drugi in tretji so jih naši fantje zabili 5, Koprčani le enega. V glavah je bila zmaga že naša. V četrti pa šok! Koprčani so vstali iz poraza in še pravi čas je trener uspel fante »zbuditi«, da so tekmo zaključili v našo korist. Rezultat je bil tesnih 5:6 (0:0, 0:2, 1:3, 4:1). Zmaga zaslužena, poduk v zadnji četrtini dobrodošel.
VD Kamnik: Burja G. Vasja, Mujanovič Erik, Gligorovski Z. Maksim, Cerar Ažbe (1 gol), Pilič Marko (1 gol), Mikuš Peter, Kordež Matic, Brišnik Gašper (3 gole), Gole Jaša, Zupan Urban (1 gol), Veršnik Matic, Brišnik Vane; trener: Homar Dare.
Pred drugo tekmo z VK GORICA je bilo kar nekaj prostega časa. Porabljen je bil za okrepčilo, pa tudi za pogovor, zafrkavanje, lovljenje in seveda »obvezno podrsavanje« s kazalci po ekranih mobilcev. Igrice so za sprostitev nujne, so povedali fantje, pa tudi na kakšno mobilno številko se je potrebno pohvaliti z rezultatom. Tako so mirno čakali na klic za ogrevanje. Oni da, trener ne! Tolikokrat je tiho povedal, kako močno si želi zmage nad Gorico, ki je zaradi prekoračitve starostne meje tudi izven konkurence. »Pa ne zaradi dveh, kot mi in ne zaradi štirinajstletnikov kot mi, …!« je dal vedeti, da Gorica zbere precej več let v seštevku, kot VD Kamnik. Nemir in želja sta se počasi preselila tudi na fante. Med ogrevanjem so že zaslutili, da najlažji, ki so tudi najmlajši, ne bodo veliko igrali. Goričanom so segali le do podpazduhe ali še to ne. Zavedati so se začeli, da bo prva postava nosila skoraj celotno breme tekme. Ogrevanje je potekalo zavzeto, a vseeno nekoliko razigrano, kar je bil dober znak. Potem kratek sestanek s trenerjem, ritual, žvižg sodnika in začelo se je. Nervoza je bila hitro potopljena, akcije so se vrstile in naši so zabili prvi gol. Tribune so bile polne in tudi iz Kamnika nas je bilo dovolj, da se je slišalo, kdo vodi. Potem izenačenje in zopet vodstvo, pa vodstvo Gorice in pred zadnjo četrtino smo vodili za gol. Fantje so bili vidno utrujeni; poznalo se je, da sta samo dva za menjavo. Klic s tribun: »Bo šlo?!« in odgovor: »Seveda!« ni dopuščal dvoma v njihovo odločenost zmagati. A vseeno zadnja četrtina ni bila za tiste s slabim srcem. Izključitev pomočnika trenerja VK Gorica, ki je sodniku preveč zavzeto dopovedoval, da je napačno videl, je le ilustracija tamkajšnje športne napetosti. A sodnika res nista uspela vsega videti. Nista videla, kako je precej močnejši Goričan hitro za svojimi zaplaval v napad mimo našega desnega krila, a ga je ta zgrabil za nogo, se potegnil na njegov hrbet in čez njega zaplaval v obrambo. Tako borbeni so bili vsi dueli. Oba vratarja skoncentrirana in odlična, a je vseeno v zadnji minuti žoga končala za hrbtom Goričana. Gooool in veselje, kot da gre za svetovno prvenstvo. +2 in trener je za zadnjih 16 sekund v vodo poslal najmlajše iz U-11, sicer bi si izkričali glasilke. Tako, kot si je prva postava zaslužila dočakati zmago izven vode, so si ostali zaslužili okusiti slast zmage v vodi. Rezultat:
5:6 (1:2, 1:0, 2:3, 1:1). Trener pa ponosen tako, da je bil videti precej višji, kot je.
VD Kamnik: Burja G. Vasja, Mujanovič Erik, Gligorovski Z. Maksim, Cerar Ažbe (1 gol), Pilič Marko, Mikuš Peter, Kordež Matic (1 gol), Brišnik Gašper (3 goli), Gole Jaša, Zupan Urban (1 gol), Veršnik Matic, Brišnik Vane, trener: Homar Dare.
Edini obilni sneg v decembru je prestavil turnir U-15 v Kranju. Mislim, da fantje niso imeli nič proti in jim je daljši počitek po tekmah U-13 prišel prav, kajti čakal jih je mednarodni Božično-novoletni turnir 2017 za letnik 2004, ki je bil v Kranju med 27. in 29. decembrom. Sodelovalo je 8 ekip iz 4 držav: Slovenije (AVK Triglav, VD Kamnik), Madžarske (PSN Pecs), Hrvaške (VK Primorje, VK Medveščak) in Srbije (VK Valis, PVK Bečej, VK Zemun). Kamniške barve so branili: Golob David, Nadižar Blaž, Pilić Marko, Cerar Ažbe, Gligorovski Z. Lukas, Koder Samo, Kordež Matic, Brišnik Gašper, Čarni Jošt, Cerar Aleksander, Potočnik Enej, Prikl Sergej, Gole Jaša, Zupan Urban, Kačič Tim in Seljak Jurij. Trenerja sta bila Bečič Elvir in Romšak Primož.
Prvi nasprotnik je bila ekipa PVK Bečej, katero so premagali z 10:4 (4:0, 1:1, 2:0, 3:3). Po odlični 1. četrtini so tekmo mirno pripeljali do konca.
Naslednji nasprotnik je bil VK Valis, kateremu so morali priznati, da so precej bolje odigrali prvo polovico tekme in dobro kontrolirali 3. četrtino. Če se zbudiš šele v zadnji četrtini je običajno največ, kar lahko iztržiš, znosen poraz. Takšen je bil tudi rezultat: 12:10 (3:0, 4:3, 3:3, 2:4).
Naslednji nasprotnik je bil VK Medveščak. Dobra ekipa, ki nosi ime zelo dolge tradicije. A jim to ni pomagalo. Kamničani so po potopitvi začetne nervoze potopili tudi njih. Rezultat 14:6 (6:2, 1:3, 2:1, 5:0)
V četrti tekmi je nasproti stala ekipa AVK Triglav, ki je bila še neporažena. Zmaga nad Kranjčani bi odprla pot do prvega mesta. Kranjčani so odlično začeli in povedli s +2, a so naši fantje po polovici tekme zaostajali le za -1. Tudi začetek 3. četrtine ni obetal mirne tekme in naš zaostanek se je povečal na -3. V zadnji četrtini pa so fantje iztisnili iz sebe precej več kot prej in ob koncu najprej izenačili, nato ubranili napad Triglava in v zadnjem napadu, v zadnji sekundi tekme, premagali obrambo Triglava, ne pa tudi okvirja njihovih vrat. Prečka! Pisk sirene! Rezultat 8:8 (2:0, 1:2, 4:2, 1:4). Na tribunah vzdih olajšanja za navijače Triglava in vzdih razočaranja pri Kamničanih. Tekmo so odločili kazenski streli. Fortuna in zbranost sta bili na strani Triglava (4:2) in končni rezultat 12:10. Ni kaj! Pripraviti se je bilo treba na boj za 3. mesto.
Nasprotniki v malem finalu so bili vrstniki PSN Pecs iz Madžarske. Tekma je potekala brez dramatičnih vložkov, standardno: v 1. četrtina tipanje nasprotnika, v 2. lomljenje nasprotnika, v 3. preprečitev vstajenja iz poraza in v 4. dokončanje naloge. Rezultat 11:6 (1:1, 4:2, 3:2, 3:1) in osvojeno TRETJE MESTO! Odličen rezultat, vendar ob zavedanju, da če bi … se bi lahko borili za naslov PRIMUS! Da, to je cilj, za katerega bo potrebno trenirati, trenirati, trenirati, … ! To fantje hočejo in zmorejo, trenerji znajo, potrebujejo pa pogoje, ampak o tem kdaj drugič.
ČESTITKE vsem selekcijam VD Kamnik in njihovim trenerjem. Vsem HVALA za razburljive užitke ob bazenih.
Besedilo in fotografije: Dare Homar
