V Tunjicah so potekale Tunjiške igre brez meja

Na tretjo septembrsko nedeljo, 20. septembra, je bilo na igrišču pod POŠ Tunjice veselo. Tam so namreč potekale Tunjiške igre brez meja, ki jih je organiziralo Društvo Tun'ški glas. Zbralo se je veliko število ljudi, ki so z navdušenjem pozdravili s soncem obsijano prireditev in glasno navijali za svoje ekipe. Na Igre se je prijavilo 8 moštev, ki jih je sestavljalo 5–10 članov. Da so bile te res »brez meja«, je dokazovalo dejstvo, da se niso prijavile zgolj ekipe iz domače vasi, temveč tudi tri iz drugih krajev. S tem se je uresničil namen povezati ljudi različnih krajev in generacij.

Po uvodnem pozdravu voditeljev Anžeta Slane in Barbare Klanšek se je predstavilo vseh 8 sodelujočih ekip in njihovih članov z maskotami. Vsaka si je nadela svoje ime; sodelovali so Špricarji, Ognjene dame, ekipa Študentskega kluba Kamnik, Bučke, Smrkci, Zadn' rob, Žabci in Žgankarji. Sledil je slovesen dvig zastave Tunjiških iger, ki so ga s pesmijo Prav lepa je ta tunška fara pospremili člani Ansambla Domačini.

V nadaljevanju je bila predstavljena tematika Tunjiških iger brez meja. Organizatorji so se odločili za v Tunjicah zelo razširjeno sadjarstvo, natančneje jabolko, ki je kot »fil rouge« povezoval 6 iger, v katerih so se pomerili tekmovalci. Predstavljeni so bili tudi sistem točkovanja in vseh 9 sodnikov, ki so budno spremljali posamezne ekipe med igrami in skrbeli, da je vse potekalo po pravilih.

Sledil je otvoritveni govor predsednice Društva Tun'ški glas Milene Erbežnik Klanšek. V njem je poudarila, da igre niso pripravljene prvič, ampak da so bile v Tunjicah organizirane že pred desetletji. »Gotovo se nekateri še dobro spominjate iger, ki so pred desetletji preplavile Evropo in so bile zelo gledane pred televizijskimi ekrani. Športne igre so v tistem obdobju pustile lep pečat v zabavnem programu, saj so družile, povezovale in nas nasmejale. Vse to pa se je z malih ekranov preneslo v lokalne kraje, kjer so začeli prirejati njim podobne športne igre. Tako so prišle tudi v našo vas, kjer so jih organizirali mladi pod vodstvom Drage Vrhovnik. Ker šport, glasba in raznovrstna umetnost družijo in povezujejo ljudi, smo se tudi v Društvu Tun'ški glas odločili, da po tridesetih letih obudimo, kar so naredili naši predhodniki, in priredimo športne igre, ki bodo na zabaven, svojstven, unikaten način dale obiskovalcem in tekmovalcem obilico smeha in dobre volje. Dotik nostalgije iger, ki so v preteklosti nudile sprostitev in prijetno druženje, naj bi se prenesel v sedanji čas na svojstven način. Srečati, igrati, tekmovati, zabavati, se poveseliti in povezovati. To je moto Društva Tun'ški glas. Na Tunjiških igrah brez meja sodelujejo poleg petih domačih ekip še tri, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, tako smo se povezali še z drugimi izven naših krajevnih meja.«

Predstavila je logotip Tunjiških iger, ki ga je za to priložnost oblikovala Petra Hribar Škerjanec, in simbolizira v Krajevno skupnost Tunjice vključene kraje Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in del naselja Košiše. Poudarila pa je tudi prepoznavnost kraja po sadju. »Zaradi ugodne lege in zemlje je sadjarstvo ena redkih panog, ki v Tunjicah dobro uspeva. Pred mnogimi leti je nudila golo preživetje tukajšnjim prebivalcem, saj jih je suho sadje rešilo lakote v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko zaradi mokrega in hladnega poletja žita niso dozorela. Zato današnje igre kot rdeča nit povezuje sadjarstvo, natančneje jabolko, ki predstavlja domači kraj z dolgoletno sadjarsko tradicijo,« je dejala.

Z vzklikom »Naj se Tunjiške igre brez meja začnejo!« in pokom možnarja so na že pripravljeno igrišče prišle prve ekipe in pričele s tekmovanjem.

Gledalci so se zabavali in smejali ob gledanju tekmovalcev, ki so se borili za točke. Pomerili so se v teku z lestvijo med ovirami; sestavljali so sestavljanko in nato tekli so po poligonu ter ciljali senene žoge v gajbe; v igri podobni pikadu so ježem pomagali nabirati ozimnico. Prodajo jabolk na tržnici je predstavljala igra, kjer je en tekmovalec sotekmovalce, ki zaradi prevez na očeh niso ničesar videli, klical k sebi in jih usmerjal med ovirami. Napad škodljivcev na sadeže jabolk pa je ponazarjala igra, v kateri je imelo 5 članov ekipe zavezane noge in so z ekipnim delom morali premagati razdaljo. Za največ pocejenih slin pa je poskrbela zadnja igra, saj se je 8 ekip pomerilo v izdelavi jabolčnega zavitka, po domače »štrudla«.

Ekipe so bile zelo izenačene, iz igre v igro je prihajalo do sprememb na vrhu. Na koncu pa so slavili Smrkci, ki so za las ugnali Špricarje. Tretjeuvrščena je bila ekipa Žgankarjev. Vse ekipe so za sodelovanje prejele gajbo jabolk, prve tri pa tudi pokale.

Predsednica se je v zaključnem govoru zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi Iger, predvsem pa Justinu in Roku Klanšku, Borisu Erbežniku, Petri Štefe, Ivanu Nograšku, KD Dr. Franceta Steleta, vodstvu POŠ Tunjice, Tonetu in Gorazdu Vrhovniku, redarjem pod vodstvom Uroša Steleta, Ansamblu Domačini ter Anžetu Slani in Barbari Klanšek.

Vse navzoče povabila na druženje na igrišče. Za glasbo je skrbel Ansambel Domačini, ki je z melodijami tudi spodbujal tekmovalce. Poskrbljeno je bilo, da obiskovalci in ekipe domov niso odšli lačni in žejni, vsi pa so se imeli priložnost pomeriti tudi v nekaterih igrah. Postregli pa so tudi z jabolčnim zavitkom, ki so ga v zadnji igri naredili tekmovalci.

Dan se je končal v razigranem vzdušju, takšnem kakršnega so si organizatorji tudi želeli. Vsi so upoštevali predsedničine besede, ko je v govoru dejala: »Uživajmo v dnevu, ki nam je dan; bodimo veseli in nasmejani. /…/ dajmo si trenutek sproščenosti in skupaj uživajmo v igrah.« In v duhu tega prijetnega, prijateljskega in sproščenega razpoloženja so se že kovale taktike za naslednje Tunjiške igre brez meja.

Besedilo: Anže Slana
Fotografije: Jure Černevšek

<< Nazaj | Novice