V KIKštarterju Kamnik o električni prihodnosti

Mobilnost se spreminja iz dneva v dan in z njo tudi prihodnost. Nove oblike mobilnosti, ki so bolj skladne s trajnostnim razvojem, se razvijajo ter implementirajo v uporabo počasi, a gotovo. Sicer so nekatere oblike stvar bližnje prihodnosti, medtem ko so druge bolj oddaljene. Ker je mobilnost pomemben aspekt človeškega vsakdana smo v KIKštraterju, v sklopu KIKoff dogodka, v torek, 28.5.2019, gostili tri zelo zanimive goste. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije, v okviru evropskega projekta D-STIR, ki naslavlja odgovorne inovacije in raziskave.

Osrednji gostje sproščene razprave so bili dr. Simon Mandelj, inovator, ustanovitelj in direktor podjetja GEM motors, Luka Strnad Peterca menedžer t. i. e-infrastrukture in predstavnik podjetja Petrol, d. d. in Jaka Verbič, industrijski oblikovalec, oblikovalec naprednih tehnologij in ljubitelj mobilnosti ter prevoznih sredstev. Torej vsi povezani z mobilnostjo in vsi usmerjeni v prihodnost mobilnosti.

Simon Mandelj je ustanovitelj podjetja GEM motors, kjer so razvili inovativni elektromotor, katerega posebnost je, da je skupaj s celotno elektroniko in krmilnikom vgrajen v kolo vozila. Zanimajo jih okolju prijazne oblike transporta, kar zajema vsa vozila, od kolesa do avta, ki so poleg tega, da so okolju prijazna, tudi majhna in učinkovita. S tem prispevajo k edinstvenemu konceptu urbane e-mobilnosti, ki je prijazna do uporabnikov in okolja ter predstavlja edinstveno rešitev za mesta, ki se soočajo s preobremenjenostjo prometa zaradi uporabe osebnih vozil. Njihov elektromotor predstavlja pogonsko rešitev za majhna in lahka mestna prevozna sredstva, namenjena osebnemu in komercialnemu prevozu. Uporabljajo jih pomembni mednarodni proizvajalci za električna dvokolesna, trokolesna in štirikolesna vozila. Njihovi kupci prihajajo iz Evrope, Južne Amerike, Indije, Kanade, Indonezije in drugih držav. Dr. Simon Mandelj: »Alternativni viri energije so definitivno prihodnost. Sonce, veter, voda so viri, ki so vedno na voljo in je energija neomejena in moramo razmišljati kako to pametno izkoristiti.«

Luka Strnad Peterca je kot predstavnik družbe Petrol, d. d., predstavil razvoj in vizijo podjetja na področju e-mobilnosti v Sloveniji. Petrol že nekaj let intenzivno dela na osamosvojitvi od fosilnih goriv, saj verjamejo, da takšna prihodnost nesporno prihaja. Pot tranzicije je dolga postopna. V Petrolu svoj klasični model poslovanja postopoma dopolnjujejo z obnovljivimi viri energije v katere tudi veliko vlagajo. Osredotočeni so na proizvodnjo električne energije, in sicer postavljajo sončne elektrarne v Sloveniji in vetrne elektrarne na Hrvaškem. Ponujajo tudi rešitve za ogrevanje, kot so toplotne črpalke. Razvijajo tudi nove storitvene poslovne modele, ki so morda malenkost bolj inovativne, saj zahtevajo spremembo v navadah potrošnikov in nov pogled na uporabo osebnih vozil. Govorimo o poslovnemu najemu električnih vozil, katerega se v tej fazi poslužujejo predvsem občine, ponudbo pa želijo razširiti tudi na podjetja. Petrol tudi upravlja polnilnice SODO in je razvil spletno in mobilno aplikacijo preko katere uporabniki lahko napolnijo svoja električna vozila. Sistem ni idealen in delajo na ustreznih izboljšavah, pri tem pa jim je uporabniška izkušnja v veliko pomoč. Luka pravi, da družba Petrol trenutno na področju e-mobilnosti ne služijo denarja oziroma poslujejo z izgubo, vendar dojemajo e-mobilnost kot prihodnost in enega izmed osrednjih ciljev družbe, zato bodo na infrastrukturi delali še naprej in jo izpopolnili. Luka Strnad Peterca: »Primerjave, ki jih delajo med električnimi vozili in nafto so nekonsistentne. Pri električnem avtomobilu upoštevajo vse od proizvodnje do razgradnje, pri nafti pa ta del pozabijo, od rafinerije do tankerjev in  razvoza iz skladišč s cisternami itd.«

Jaka Verbič pa je predstavil čisto nov oziroma inovativen svet mobilnosti, ki meji že na znanstveno fantastiko in se zdi realizacija možna šele v daljni prihodnosti, pa vendar se dogaja. Predstavil je projekt Hyperloop, na katerem sodeluje, ki je v bistvu izjemno hiter transportni sistem. Deluje tako, da poganja majhne vagončke ali zabojnike brez koles, ki uporabljajo magnetno levitacijo skozi nizkotlačne, skoraj vakuumske cevi in dosegajo hitrosti do 1.000 km/h. Nizek tlak zmanjšuje trenje in zračni upor, kar močno zmanjšuje potrebo po energiji. In ker vagoni potujejo v cevi, ti niso izpostavljeni izrednim vremenskim razmeram, zaradi katerih bi imeli težave in zamude pri potovanju. Pot do realizacije je dolga in odvisna od številnih pogojev. Pomembno je predvsem zanimanje velikih držav in podjetij, ki zagotavljajo podporo projekta in omogočajo razvoj in testiranje. Pomembna faza je testiranje, ki bo pokazala teorijo v praksi in omogočila odpravo vseh možnih napak in nevarnosti. Zanimanje za Hyperloop kažejo predvsem velike države z več velemesti, katere želijo med seboj povezati in zmanjšati časovno oddaljenost. Testiranja se odvijajo že v Kaliforniji, Franciji in na Nizozemskem. Koncept oziroma ideja izvira od Elona Muska, ki je poznan po razvoju električnih vozil Tesla. Jaka Verbič: »Zanimivo je v razvoju električnega avta, kjer že v začetku ugotavljamo, da je baterija najdražja in najbolj kompleksna komponenta in hkrati popolnoma minljiva. Trud bi bilo potrebno usmeriti v večjo trajnost.«

Pogovor z gosti je zanesel iz tehničnih tudi v bolj filozofske vode, kjer so z udeleženci delili svoje mnenja glede potenciala jedrske energije in obnovljivih virov energije ter podali mnenje glede aktualnih političnih razmer oziroma kako lahko le-te vplivajo na prihodnji razvoj. Gostje so se strinjali med seboj, da jedrska energija ne predstavlja varne energije, saj pravega načina ravnanja z jedrskimi radioaktivnimi odpadki ne poznamo in so vplivi nepredvidljivi. V ospredje kot rešitev postavljajo pridobivanja energije iz obnovljivih virov, ki predstavljajo bolj varno in čisto energijo. Izpostavljajo predvsem energijo sonca in vetra, ki predstavljata energijo, ki je vedno na voljo, le izkoristiti jo je potrebno.

Pri pogovoru o svetovnih političnih razmerah in vplivu, ki jih lahko imajo na razvoj e-mobilnosti, so povedali, da baterije, ki se uporabljajo za električna vozila, lahko v prihodnosti postanejo problematična ali draga, saj je večina rudnikov kobalta, ki je potrebna za izdelavo baterij, v lasti Kitajske. Zato verjamejo, da se razvoj mobilnosti lahko razvije v več smeri v prihodnosti, vsekakor pa stran od fosilnih goriv. Kot eno od alternativ so izpostavili tudi vodikove gorivne celice, ki imajo pri razvoju mobilnosti v prihodnje veliko potenciala. Kombiniranje obeh oblik bi lahko predstavljali srednje do dolgoročno rešitev za mobilnost.

Udeleženci so pokazali veliko zanimanja za prihodnji razvoj električne mobilnosti in načine pridobivanja energije v prihodnosti. Izrazili so, da jim je sicer všeč smer v katero se stvari razvijajo, vendar imajo tudi pomisleke in negativne izkušnje pri sami rabi. Skrbi jih predvsem način zaračunavanja za polnjenje električnih vozil, za katerega želijo da bi bil poenostavljen in enoten na območju Evrope, saj bi to olajšalo daljša in predvsem mednarodna potovanja. Kot primer dobrega načina jim predstavlja rešitev, ki se uporablja v svetu mobilne telefonije, torej dostop do polnjenja povsod po Evropi, medtem ko bi za storitve plačali le enemu ponudniku, ki bi imel v tujini sklenjene pogodbe. Luka Strnad Peterca na to odgovarja, da družba Petrol na takšnih oblikah že dela in verjame, da v prihodnosti stvari bodo bolj poenostavljene.

Zelo verjeten scenarij za prihodnost je, da bo tehnološki razvoj mobilnosti potekal vzporedno z različnimi tehnologiji, saj je le to način za doseganje želenega zmanjšanja emisij, hkrati pa tako razbremenimo tveganje, ki ga prinaša vlaganje le v eno rešitev. Vsekakor se bo potrebno v prihodnosti posloviti od starih prevoznih sredstev, ki so odvisna od fosilnih goriv ter se prilagoditi na nov način mobilnosti, ki bo morda zahteval več premišljenosti od nas. Z vsemi zapleti, ki jih prinaša razvoj infrastrukture, se sicer prehod ne bo zgodil čez noč, vendar pa spremembe prihajajo zagotovo.

Besedilo: Maja Alagić
Fotografije: Matjaž Jug

<< Nazaj | Novice