Tradicionalna spominska slovesnost v Češnjicah

Dopoldan se je v Češnjicah odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki ji je prisostvoval tudi župan Marjan Šarec skupaj s podžupanom Igorjem Žavbijem, atašejem, podpolkovnikom Veleposlaništva Združenih držav Amerike Kristom Thodoropoulosom, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom, častnim predsednikom  Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem, legendarnim borcem narodnosvobodilnega boja Francem Severjem Franto in Valerijo Skrinjar, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik ter številnimi krajankami in krajani Češnjic. Letošnji slavnostni govornik je bil polkovnik Miha Butara.

Na mestu spomina in opomina se je delegacija s položitvijo venca ob prisotnosti zastavonoš in Častne enote Slovenske vojske poklonila dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije, kapetanu Charlesu Fisherju, dvema ameriškima oficirjema Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu, ter dvema britanskima oficirjema, majorju Mathewsu in poročniku Edwardu Parksu, ki so v letih 1944 in 1945 padli za svobodo v teh krajih.

Župan Marjan Šarec, ki je ob tej priložnosti iz rok častnega predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevža Koširja prejel zlato plaketo Zveze Združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je na tem mestu dejal: »Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovane gospe in gospodje, spoštovani častni gostje, dovolite mi, da vas še zadnjič v vlogi župana nagovorim na tej spominski slovesnosti, v spomin sodelovanja mnogih narodov, ki so se borili za osvoboditev izpod nacizma, fašizma in drugih totalitarizmov. Nacizem in fašizem sta bila v svojem bistvu ideologiji, ki sta hoteli izničiti druge narode, za njih so bili drugi narodi manj vredni in si niso zaslužili obstoja. Tako tudi mi, Slovenci, v njihovih očeh nismo veljali kaj več kot dobri za to, da bi jim pokazali pot in koga pomagali spraviti v koncentracijsko taborišče. Na koncu pa verjetno niti mi ne bi preživeli in Slovenija nikakor ne bi bila takšna, kot je danes. Čeprav vedno znova in znova poslušamo, kako bi bilo bolje počakati, nič reagirati, a narodnoosvobodilni boj je bil plemenito, pogumno dejanje. V svoji osnovi nam je narodnoosvobodilni boj zagotovil, da imamo svojo državo. Če naši predniki ne bi vložili toliko napora in dali toliko življenj za svobodo, potem bi se verjetno zgodilo tako, kot se je na Madžarskem, v Romuniji in v vseh državah vzhodnega bloka, ko bi nas osvobodili Rusi, a bi ta osvoboditev pomenila prehod v drug sistem, kjer ravno tako ne bi bili svobodni. Zato je slovenski narodnoosvobodilni boj unikum v Evropi. Unikum po svoji učinkovitosti. Unikum po številu divizij, ki jih je zadrževal na tem ozemlju. Ob tej priložnosti bi se vam rad zahvalil za vsa ta leta, ko sem bil lahko z vami na slovesnostih širom Tuhinjske doline, ki je dala mnogo življenj. Ki je mnogo pretrpela za to, da živimo v svoji državi. Spoštovane tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, iskrena hvala in čuvajmo spomin na narodnoosvobodilni boj, čuvajmo spomin na to. Lahko se namreč ponovno zgodi, da bo prišel čas, ko bo potrebno braniti svojo domovino, saj se zgodovina ponavlja in včasih kot farsa. Upajmo, da nikoli več. Vedno in povsod pa smrt fašizmu in vsem totalitarizmom.«

Slavnostni govornik, polkovnik Miha Butara pa je o dediščini narodnoosvobodilnega boja, o zgodovini bojev tako na Slovenskem kot tudi v Tuhinjski dolini v svojem govoru med drugim pripovedoval tudi o spominskih obeležjih: »Nedaleč od tega kraja je grobišče 192 borcem, padlim za svobod v teh krajih. Številni grobovi in 14 grobišč so nema priča tega, da so tukaj, na slovenskih zemlji, na območju občine Kamnik, pokopani številni borci in talci. 90 drugih obeležij pa priča o veličini narodnoosvobodilnega boja v občini. Še bi lahko našteval. Takšnih tragičnih točk je v Tuhinjski dolini in povsod drugod po Sloveniji zelo, zelo veliko. Obdobje težke okupacije je pustilo za sabo mnoge žrtve in razdejanja. Mnogo izseljenih domoljubov, ubitih talcev, ljudi odpeljanih v koncentracijska taborišča, ubitih borcev in pristašev narodnoosvobodilnega boja je plačalo velik davek za svobodo, ki je prišla k nam tistega lepega maja 1945, in sicer po znameniti bitki na Poljanah. Predvidenih za popolno uničenje, tako kot Judi in Romi, smo Slovenci iz boja za preživetje in ohranitev našega naroda izšli kot zmagovalci II. svetovne vojne in dosegli tisto, kar slovenski narod v vsej svoji zgodovini še ni uspel uveljaviti. Dobili smo svojo slovensko republiko. Bila je naša. Dobili smo slovensko vlado, šolstvo, slovensko zastavo, šolstvo, svoj grb in ozemlje, v okviru katerega se po kasnejši priključitvi Primorske razprostira naša domovina. Teh dejstev ne smemo nikoli pozabiti. Zavedati se moramo, da smo skozi narodnoosvobodilni boj in sodelovanja v znameniti zavezniški kulisi dosegli osnove za utrjevanje svoje samobitnosti. Ponosen sem na to, da pripadam generaciji, ki je v času osamosvajanja in v vojni za Slovenijo 1991 ubranila našo domovino ter tako na svojevrsten način utrdila njeno državnost. Da, tudi v današnjem času ni lahko. Ko nas utesnjuje brezobzirni kapitalizem v obliki trdnega neoliberalizma najhujšega kova ter nam poskuša, v specifični obliki preoblečenega fašizma, spreminjati, si podrejati in preoblikovati vrednote. Vrednote, na katerih sloni naš, slovenski zgodovinski ponos in naša dolgoletna borba za preživetje ter boljše življenje. Fašizem je globoko prisoten v različnih oblikah novega načina delovanja. Je pogrom za poštenega, svobodoljubnega človeka. Je pogrom za splošne civilizacijske odnose med ljudmi ter v svojem izvoru kliče k nadvladi zlega nad dobrim.«

Spraševal se je, v kakšnem času danes živimo in poudaril, da živimo v nenavadnem času: »Te dni, te tedne se o nekem strahu razpravlja tudi v naši domovini Sloveniji. To je več kot dobro sporočilo vsem nam, da moramo s skupnimi močmi že v samem začetku nastajanja zla presegati napetosti v družbi in onemogočati razraščanje skrajne napetosti in nestrpnosti do drugače mislečih in tistih, ki pomoč potrebujejo. Pri nas nismo imuni do teh deviantnih pojavov. Dobesedno prepravljeni smo z njimi, sicer v veliko blažji obliki, a zadostno, da moramo biti pozorni na naraščanje tega zla. Prav zato v duhu zadnjih volitev v Državni zbor vidim potrebo po utrjevanju povezav, ki nam bodo zagotavljale mir, stabilnost, napredek in blagostanje. Naj mi bo dovoljeno, da povem gospodu Marjanu Šarcu, bodočemu poslancu Državnega zbora Republike Slovenije, da je njegova vloga v sedanji politični situaciji zelo pomembna, zato od njega pričakujemo veliko preudarnosti in mu v celoti zaupamo.«

Nato pa s citiranjem ameriških predstavnikov, ki sta zbrane pred leti nagovorila tukaj v Češnjicah, zaključil: »V slovenskih časopisih se pogosto pojavljajo pisanja, da Slovenci ne znamo ceniti Američanov in njihovega sodelovanja in prispevka v vsem obdobju II. svetovne vojne in tudi kasneje. To ne drži. Cenimo jih, spoštujemo jih in ta slavnostni dogodek tudi potrjuje moje besede. Smrt fašizmu.«

Za glasbeno popestritev je poskrbela Godba Tuhinjska godba pod mentorstvom Mihe Kosca ter učenke in učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj pod mentorstvom Vladke Bučevec. Posebno noto so dodali Častna enota Slovenske vojske, zastavonoše in Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav. Za preplet misli in besed je poskrbela Ivica Bajde.

<< Nazaj | Novice