Tradicionalna spominska slovesnost v Češnjicah

Včeraj se je v Češnjicah odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki ji je v imenu Občine Kamnik prisostvoval podžupan Bogdan Pogačar skupaj z vodjo pisarne za obrambno sodelovanje Veleposlaništva Združenih držav Amerike Jonatanom Zebro, borko narodnoosvobodilnega boja Valerijo Skrinjar-Valči, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom ter predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik in krajankami in krajani Češnjic. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik.

Na mestu spomina in opomina se je delegacija s položitvijo venca ob prisotnosti zastavonoš in Častne enote Slovenske vojske poklonila dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije, kapetanu Charlesu Fisherju, dvema ameriškima oficirjema Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu, ter dvema britanskima oficirjema, majorju Mathewsu in poročniku Edwardu Parksu, ki so v letih 1944 in 1945 padli za svobodo v teh krajih.

Zbrane je uvodoma nagovoril  podžupan Bogdan Pogačar, ki je dejal: »Dobrodošli v Češnjicah, zgodovinskem kraju, ki je v svojih skoraj 800 letih prestalo marsikatero preizkušnjo, a vedno preživelo. Ne zaradi zgradb, ne zaradi geografske lege ampak zaradi skromnih, gostoljubnih, žilavih in srčnih ljudi, ki žive tod. To je tudi kraj spomina, opomina in hvaležnosti. Hvaležnosti tistim, ki so v drugi svetovni vojni žrtvovali svoje življenje za ohranjanje človekovega dostojanstva, kulture, jezika in naroda nasploh. Češnjice pa so posebne tudi v tem, da so zadnje počivališče predstavnikom treh narodov, ki so se povezali v boju za svobodo in preživetje. Nikoli ne smemo pozabiti na to žrtev, na to povezanost naših treh narodov. Zavedajmo se, da v boju za obstoj narodne identitete, lastnega jezika in svobodne države ne obstajajo lažje in težje poti, v tem boju, ki ga Slovenci dobro poznamo, se ne sprejema boljših ponudb, tu gre za eno samo in pravo odločitev. Zavezništva med našimi narodi, ki je zvezeno tukaj v Češnjicah, in svobode, ki je tlakovana z žrtvovanjem življenj teh pogumnih mož, ni mogoče izbrisati. S ponosom in hvaležnostjo se poklonimo tem junakom in ne pozabimo, za kaj so žrtvovali svoja življenja. Njim smo dolžni reči hvala za boj za svobodno Slovenijo in prijateljstvo naših treh narodov. V imenu občine Kamnik vam želim ponosno praznovanje in ponesite žarke svobode v svoje domove.«

Njegovim besedam se je pridružil vodja pisarne za obrambno sodelovanje Veleposlaništva Združenih držav Amerike Jonatan Zebre, ki je poudaril pomen prijateljstva med narodi, ki ga ohranjamo še danes, in pomen krvavega boja za svobodo naše domovine.

Slavnostni govornik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik pa je ob tej priložnosti povedal: »Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani gosti, lepo pozdravljeni na današnji spominski slovesnosti, ki bo zaradi danih razmer nekoliko kulturno okrnjena. V času pandemije so odpadle številne slovesnosti. Možno je bi bilo polaganje vencev v spomin žrtvam NOB. Tudi mi smo ob dnevu vstaje in ustanovitvi OF 27. aprila še uspeli položiti venec k spomeniku revolucije v Parku Evrope v Kamniku. Upajmo, da bo še v tem letu izpeljana slovesnost ob 75. obletnici osvoboditve in zmage nad okupatorjem. Ta obletnica je priložnost za pošten in zgodovinsko korekten spomin na temelje odnosov v Evropi in svetu po drugi svetovni vojni. Slogan tega dogodka je ZMAGA, SVOBODA, SLOVENIJA. Sedaj pa se naj vrnem k dogodkom, ki so zaznamovale  kraj Češnjice med NOB. Tu v vasi Češnjice sta delovala v drugi polovici 1944. leta Okrožni komite KPS in Okrajni odbor OF Tuhinj. Že poleti 1944 je delovala v vasi slovenska osnovna šola, v kateri je poučevala tudi današnja slavnostna gostja tovarišica Valerija Skrinjar Tvrz. V Češnjice je bila poslana na podlagi odločitve partizanskega vodstva o slovenski šoli. Poučevala je 14. učencem v stari hiši pr'Gabršk. Pri pripravi šole pa ji je pomagala domačinka Rezka Poljanšek-Tomanova. Kljub 16-im letom je prevzela težko nalogo poučevati otroke v slovenskem jeziku na okupiranem ozemlju. Dne 25. 12. 1944 so Nemci v vasi napadli Šlandrovo in Zidanškovo brigado, požgali pol vasi, sežgali dve ženski in ustrelili dva moška, druge vaščane pa odpeljali v zapore. V boju z Nemci je s 17 tovariši padel tudi partizanski zdravnik dr. Peter Držaj, vodja sanitetnega oddelka IV. Operativne cone, vodja ameriške vojaške misije kapetan Charles Fischer, dva  ameriška in dva britanska oficirja. Spominsko obeležje nad vasjo na kraju, kjer je padel dr. Držaj, je postavil Klinični center, bolnice dr. Petra Držaja iz Ljubljane. Spomenik je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata, odkrit pa je bil 4. 10. 1975. Do spodbude za postavitev spomenika je prišlo na podlagi pričevanja domačina Stanislava Zoreta iz Češnjic, ko je bil na zdravljenju v bolnici Dr. Petra Držaja. Zdravstvenemu osebju je pripovedoval, kako je nad domačo vasjo pod Menino planino 25. decembra leta 1944 padel v boju z Nemci dr. Peter Držaj. Osebje bolnice se je takoj odzvalo in so spomladi  leta 1975 obiskali Češnjice ter se odločili, da se bo tu postavil spomenik, kar se je v jeseni istega leta to tudi zgodilo. Nedaleč od tu, ob cesti, ki pelje iz Češnjic proti Tuhinjski cesti, okoli 500 metrov pod vasjo Golice, stoji spomenik–skala, ki je posvečen preboju Šlandrove brigade. Tu so se borci Šlandrove in Zidanškove brigade ter VDV-ja po več dnevnih hudih bojih 16. 3. 1945 prebili iz obroča Menine planine, in sicer pod vodstvom komandanta tovovariša Franca Severja-Frante, ki ga je sklenila neprimerno močnejša sovražnikova vojska.«

»Spomenik sta postavila odbora VI. SNOUB-Šlandrove in XI SNOUB-Zidanškove  leta 1985. Temu dogodku je tudi posvečen celovečerni film Preboj, ki smo si ga ogledali v lanskem letu. Film si je do sedaj ogledalo okoli 19.000 gledalcev. Današnji dogodki v svetu in doma, niso taki, kot bi morali biti, za kar so se borili naši partizani. Nahajamo se med dvema ognjema, na eni strani smo pozitivno misleči državljani, na drugi pa državljani, ki želijo potvarjati zgodovino, ki so jo zapisali naši zgodovinarji. Tako je v letošnjem letu prišlo do razveljavitve obsodbe Rupnika, na kar je naša Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije z ogorčenjem sprejela informacijo o razveljavitvi obsodbe največjega izdajalca v slovenski zgodovini, zločinskega Leona Rupnika. Pod italijansko fašistično okupacijo je bil ljubljanski župan, taktirko nacistične Nemčije pa predsednik okupacijske pokrajinske uprave »Ljubljanske pokrajine« in bil proti koncu vojne generalni inšpektor Slovenskega domobranstva, ki se je bojevalo proti Slovencem v okviru zločinske organizacije SS pod poveljstvom vojnega zločinca generala SS Erwina Rösenerja. V svojem govoru, leta 1944, celo izjavi, da: »Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa mora pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija.« Leonu Rupniku je zaradi  njegovega izdajalskega početja generalski čin odvzela tudi vlada Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu v Londonu. Če pogledamo dogodke pri naših sosedih Italijanih, kot je naše vodstvo Zveze zapisalo v izjavi za javnost, citiram: »Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije odločno nasprotuje poskusom tržaških oblasti, da uvedejo 12. junij kot praznik »dneva osvoboditve izpod jugoslovanske zasedbe«. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Trst izpod nacistične okupacije osvobojen 1. maja 1945, osvobodili pa so ga  jugoslovanski  in slovenski partizani skupaj z italijanskimi odporniki. Jugoslovanska vojska Trsta nikoli ni zasedla, pač pa ga je osvobodila kot mednarodno priznana zavezniška vojska protinacističnega zavezništva Združenih narodov. Med jugoslovansko vojsko ter britansko in ameriško vojsko je bil nato 9. junija 1945 podpisan sporazum o razdelitvi vojaške uprave osvobojenega ozemlja, po katerem se je jugoslovanska vojska začela umikati iz Trsta, v pričakovanju mirovnih pogajanj, na katerih se je določila pravična državna meja. Vse to prinaša nemir med nas, razdvojenost in pomanjkanje sočutja  do sočloveka. Zato je še bolj pomembno, da prenašamo pridobljene vrednote NOB med mlajše rodove tudi s takšnimi spominskimi obeležji. Nikoli ne smemo pozabiti na vse žrtve, ki so nam omogočile, da živimo v mirni in svobodni Sloveniji. Hvala za pozornost in nasvidenje, sicer tudi v okrnjenem programu, na Menini planini 4. julija 2020.«

Posebno noto so dodali Častna enota Slovenske vojske in zastavonoše, za preplet besed in recitacijo pa je poskrbel Goran Peršin.

<< Nazaj | Novice