Tiskovna konferenca ob 100-letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča

Včeraj, 29. novembra 2021, je minilo natanko 100 let od rojstva pesnika Franceta Balantiča, po katerem nosi ime kamniška knjižnica. Knjižnica se je na visoko obletnico pripravljala dlje časa in na različne načine izpostavljala pesnikovo poezijo. Že poleti smo v Kamniku in Velenju lahko prisluhnili recitalu poezije pesnikov Balantiča in Kajuha, knjižnica je likovne umetnike povabila k ustvarjanju ob Balantičevih verzih. Vabilu se je odzvalo 14 ustvarjalcev. K sodelovanju na slavnostni prireditvi ob pesnikovi 100-letnici, je bilo povabljeno tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, ki pripravlja izvedbo nekaj uglasbljenih Balantičevih pesmi.

Namesto načrtovane prireditve, ki je zaradi epidemioloških razmer prestavljena na bolj ugoden čas, je knjižnica priredila srečanje, pogovor in odprtje razstave likovnih del priznanih slovenskih umetnikov in umetnic na temo Balantičeve poezije, ki je bila navdih za mnogovrstne in različne slikarske upodobitve. Slikar Viktor Šest in Polona Lovšin sta svoji likovni deli kamniški knjižnici tudi podarila.

Na tiskovni konferenci so sodelovali župan Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, skladatelj in zborovodja dr. Andrej Misson, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir in gospa Tilka Jesenik Balantič, pesnikova sestra.

Na začetku je zbrane pozdravila direktorica knjižnice mag. Breda Podbrežnik Vukmir. V svojem nagovoru je orisala izkušnjo knjižnice iz časa, ko je dobila ime po Francetu Balantiču. Za knjižnico so bili odločilni odzivi slovenskih intelektualcev, zlasti pa Ive Svetina, tedanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki je dejal: »Sploh ne more biti nobenega dvoma. France Balantič je eden naših velikih pesnikov 20. stoletja.«

Župan Matej Slapar je v nagovoru izrazil ponos Kamnika, da je bil dom tako velikemu pesniku, kot je bil France Balantič. Kamnik se pesnika javno spominja že vse od začetka 90. let. O tem priča spomenik, organizirani so bili simpoziji, izdanih več knjižnih del, naposled je bila po njem poimenovana tudi kamniška knjižnica. Spomnil je tudi na postopke in odzive na preimenovanje in dodal: »Mislim, da je prav, da smo vztrajali na tej poti, saj je tako prav zaradi pesnikove veličine.«

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je na začetku izjavil, da so zdaj delitve, kdo je bil kdo na kateri strani, nepomembne. V svojem nagovoru je spomnil na nekatera dramska in druga dela, ki so bila že v 60-ih letih neke vrste spravna dejanja, saj so spomnila na bratomorno vojno, ter vse ideološke razprave ocenil kot nerelevantne. Balantič tako kot drugi pomembni pesniki pišejo o temeljnih vprašanjih naše biti in delovanja, kar je eden od temeljev slovenske poezije. Balantič se je v našo zavest vrnil s Pibernikom in je del naše substance. Razprave, kdo je bil kje, je s pesniškega stališča nepotrebno in nepomembno. Kot država smo dosegli svojo samostojnost, zdaj smo dokončno odgovorni za svojo bit in za svoje preživetje, kjer pa ni prostora za ideologije. Dušan Merc je svoj nagovor zaključil: »Vsi smo potomci tako Kajuha kot Balantiča.«

Likovna kritičarka  Anamarija Stibilj Šajn se je posvetila predvsem predstavitvi treh del, od katerih sta bili dve podarjeni kamniški knjižnici. V predstavitvi se je najprej posvetila doprsnemu kipu pesnika Balantiča, ki je delo kiparja Draga Tršarja in ga je knjižnici leta 2018 podaril prof. France Pibernik. V nadaljevanju je podrobno predstavila še dve deli in sicer portret pesnika Balantiča, olje na platnu slikarja Viktorja Šesta in portretu pesnika, ki ga je prispevala Polona Lovšin (oglje in akril). »France Balantič je bil in je predvsem pesnik, mojster besede, ki je še vedno živa in še vedno nagovarja. Njegove besede so se prebile v likovne besede, barve in linije, v svetlobe, kompozicije in teksture. Vesela sem, da te razstave, prepleta različnih zvrsti umetnosti in da pesnik še živi. To dokazuje njegovo veličino.«

Skladatelj in zborovodja dr. Andrej Misson je izpostavil povezanost literarne in glasbene umetnosti. Sam se je z Balantičevo poezijo srečal že doma. Zgodovina uglasbitev njegove poezije sega že v čas II. svetovne vojne. Andrej Misson je Balantičeva besedila uglasbil v okviru svojega Vojnega rekviema. Po vojni čas uglasbitvi Balantičeve poezije ni bil naklonjen. Po osamosvojitvi pa se je njegovim verzom posvetilo več skladateljev, med drugimi tudi Kamničani Samo Vremšak, Katarina Pustinek Rakar in Dominik Krt. Uglasbitve Balantičevih besedil, ki so zelo izrazna in se dotikajo temeljnih vprašanj človeškega bivanja, so izziv tudi za skladatelje.

Pesnikova sestra Tilka Jesenik Balantič je izrazila veselje, da lahko bratov rojstni dan praznuje na srečanju, pripravljenem v njegov spomin. »Čutim, da ste z njim, da berete njegove pesmi. Kdor bere njegove pesmi, ve, kdo je moj brat.« Žalosti jo, da se gonja proti spominu na njenega brata še vedno dogaja. Poudarila je, da je bil zelo navezan na Kamnik in zlasti na planine. Povedala je, da so v njihovi družini vsako leto praznovali njegov rojstni dan.

Posnetek neposrednega prenosa je na voljo tukaj: https://youtu.be/zOAiK1kTZQs

Besedilo in fotografije: Andrej Kotnik, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

<< Nazaj | Novice