»Spoštovanje, pomoč sočloveku in povezovanje.«

Prvomajska proslava Občine Kamnik in Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik je na priljubljeno izletniško točko – Stari grad nad Kamnikom – ponovno pritegnila veliko število obiskovalcev. Udeležilo se jih je preko 300. Prvi pohodniki so na Stari grad prišli že kmalu po osmi uri zjutraj, največ obiskovalcev pa je začelo prihajati tik pred 11. uro, ko je zbrane zabavala zasedba Kranjci. Občankam in občanom je ob prazniku dela čestital slavnostni govornik podžupan Občine Kamnik Igor Žavbi. V svojem govoru je izpostavil predvsem pomanjkanje spoštovanja dela.

»Prvič naj bi 1. maj, dan dela in mednarodne delavske solidarnosti, na slovenskem praznovali že leta 1890.  O praznovanju 1. maja je pisal tudi Prežihov Voranc. V črtici Prvi maj je opisal svoje srečanje s sprevodom ljudi, ki jih je srečal zgodaj zjutraj. Praznovanje 1. maja se je v Sloveniji najbolj razvilo v drugi polovici 20. stoletja, ko sta delu pripadala čast in oblast. Številna praznovanja tistega obdobja so postala in ostala tradicionalna. Mestna godba Kamnik skupaj z Društvom kamniških mažoretk Veronika goji tradicijo prvomajske budnice. Zgodaj zjutraj se iz Glavnega trga našega srednjeveškega mesta odpravijo na pot po celotni občini in še pred dvanajsto zaključijo svoje potovanje po krajevnih skupnostih. Srečanje ob zvokih budnice pa običajno zaokroži prvomajski golaž.

Le peščica se nas je v četrtek zvečer zbrala v Parku Evropa, kjer smo prisostvovali proslavi ob dnevu boja proti okupatorju. Danes nas je precej več, verjetno tudi zaradi zabavnega programa, ki bo sledil uradnemu delu. Marsikdo dva dela prosta dneva poveže še s 27. aprilom, in si tako privošči krajše počitnice oziroma prvomajski dopust na morju ali kje v tujini. Malokdo pa se udeleži proslave oziroma praznovanja praznika zaradi tistega čemur je praznik posvečen. Občutek imam, da se vedno bolj oddaljujemo od tistega, zaradi česar se je pravzaprav vse začelo. Boj za delavske pravice se danes marsikomu zdi povsem nepotreben. Skupaj z gospodarsko rastjo se nam sicer niža stopnja brezposelnosti, tudi v občini Kamnik smo pod slovenskim povprečjem. Konec lanskega leta je bilo pri 981 brezposelnih osebah, prijavljenih na kamniškem Zavodu za zaposlovanje - tu so tudi občanke in občani sosednje Komende, polovica starejših ob 50 let. Večina iskalcev zaposlitve je težje zaposljivih, približno 30im izmed njih Občina Kamnik in javni zavodi nudijo tudi zaposlitev v obliki javnih del. Oblika zaposlitve, ki mnogim povrne upanje in jim da vedeti, da so še vedno koristni in potrebni. Kljub temu, da opravljajo tako imenovana lažja dela, je njihovo delo zelo pomembno in tudi težko.

Zdi se, da smo prebrodili krizo, ki je na Zavod za zaposlovanje poslala številne delavce propadlih kamniških tovarn in krizo zaradi katere dela niso dobili številni visoko izobraženi mladi ljudje. Za manjšo brezposelnost so poskrbele številne nove oblike dela, tudi prekarnost, ki pa pogosto niso najboljša rešitev za delavce. Če se lahko pohvalimo s tem, da imamo nizko brezposelnost, pa na drugi strani delodajalci, predvsem v proizvodnih podjetjih tarnajo, da je težko dobiti dober proizvodni kader. Hiter pogled na spletno stran Zavoda za zaposlovanje mi je včeraj povedal, da je v občini Kamnik na voljo okrog 40 prostih delovnih mest, za večino njih pa ni potrebna višja izobrazba od srednješolske. Odstotek visoko izobraženega kadra je vedno višji, zelo malo je dijakov, ki se po maturi odločijo, da bi poiskali zaposlitev. Vemo pa, da po Sloveniji močno primanjkuje voznikov, gostinskih delavcev, varilcev, zidarjev in drugih poklicev. Z velikimi kadrovskimi težavami se ukvarjajo tudi pri Pošti Slovenije. Skupaj s tehnološkim razvojem prihajajo tudi novi poklici o katerih danes sploh še ne razmišljamo. Boj za delavce in boj za njihove pravice ne bo nikdar končan, storiti pa moramo vse, da bo vsako delo cenjeno in primerno plačano.

14. februarja in 14. marca letos je zaradi nestrinjanja z neustreznim odnosom Vlade Republike Slovenije do področja vzgoje in izobraževanja ter nesprejemljivo nizkim vrednotenjem dela izobraževalk in izobraževalcev  Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije izvedel stavko. Tega so bili verjetno še najbolj veseli otroci, ki so dobili dva šole prosta dneva. Sam sem kot starš dobil dve okrožnici, v katerih je stavkovni odbor SVIZA opravičeval svoje razloge za stavko. Se strinjam, plačni sistem v celotnem javnem sektorju je potrebno posodobiti, spremeniti tako, da bo dober za vse. Zmotilo me je, da v nobeni od okrožnic niti z eno besedo niso bile omenjene čistilke, hišniki, gospodinje, kuharski pomočniki, kuharji in vsi ostali, zaposleni po šolah, vrtcih, fakultetah in drugih ustanovah katerih plače so tako nizke, da mora država doplačevati razliko do minimalne plače.

Podobna zgodba se dogaja tudi v zdravstvu in na ostalih področjih. Ne govorim o tem, da imajo zdravniki previsoke plače, govorim o tem, da tudi medicinskim sestram, negovalkam, čistilkam in vsem ostalim, ki imajo prihodke nižje od minimalne plače, pripada za dobro opravljeno delo, primerno plačilo, ki  omogoča človeka vredno dostojno življenje.

Spoštovane in spoštovani, čeprav imamo danes 8 urni delovnik in se mnogi pogovarjajo o tem, da bi ga bilo potrebno skrajšali in bi s tem povečali efektivnost delavcev vemo, da v praksi ni tako. Številne trgovke, gradbeniki, tudi proizvodni delavci, morajo delati preko rednega delavnika tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ne smemo dovoliti, da bi na delovnih mestih spet slišali Župančičevo Žebljarsko, ki govori o izmučenih kroparskih kovačih. Ni potrebno spremeniti le zakonov, vse, ki se trudijo in svoje delo opravljajo kvalitetno, je potrebno spoštovati, jih primerno plačati in poskrbeti za to, da se ne bo nihče počutil manjvrednega. Morda bi bilo potrebno začeti pri vrednotah ljudi, pri spoštovanju, pomoči sočloveku, pri povezovanju in ne pri egoizmu, sovražnemu govoru, izkoriščanju in lažnih novicah. Prepričan sem, da davnega leta 1886, gibanje ne bi uspelo, če bi veljale prej naštete vrednote.

Zato praznujmo prvi maj, kot praznik dela in kot dan spomina na boj za delavske pravice. Živel 1. maj!«

Na prizorišče sta skupaj z županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem prispela tudi Mestna godba Kamnik in Društvo kamniških mažoretk Veronika, ki sta tradicionalno budnico po naseljih v občini Kamnik pričela že ob pol štirih zjutraj. Številni obiskovalci so na Stari grad prišli peš, predvsem starejši pa so se razveselili možnosti brezplačnega prevoza z avtobusom.

Osrednje občinsko praznovanje je tretje leto zapored potekalo na Starem gradu nad Kamnikom, kjer se je pred natanko enim letom tudi odprlo prenovljeno gostišče. V tem času je gostišče Grajska terasa postalo enako priljubljeno kot izletniška točka s čudovitim razgledom.

Besedilo: Samo Trtnik, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
Fotografije: Klemen Brumec

<< Nazaj | Novice