Prvi dan praznovanja Prešernovega dne v Kamniku: »Velik narod je narod z močno kulturo.«

Občina Kamnik, Zavod za turizem, šport in kulturo in Dom kulture Kamnik so v sodelovanju s kamniško izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju kulture, in Mladinskim centrom Kotlovnica letos pripravili kar dvodnevno praznovanje Prešernovega dne in kamniške kulture. Poudarjali bomo kulturo dialoga, kulturo bivanja, se ozirali nazaj na delo kulturnih ustvarjalcev, nevladnih organizacij in javnih zavodov ter gledali naprej v razvoj kulture na Kamniškem.

Danes, na predvečer največjega slovenskega kulturnega praznika, smo pripravili osrednji dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je v Domu kulture Kamnik sicer potekal v živo, a brez gledalcev, saj trenutne razmere tega še ne dopuščajo.

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti izrekel iskreno zahvalo vsem kulturnim ustvarjalcem, ki se v teh drugačnih časih niso predali in delujejo na drugačen način, pa vendarle ohranjajo kulturo na Kamniškem: »Letošnja proslava je zelo drugačno od vseh, ki smo jih bili vajeni v vsej zgodovini, pa vendar v zahvalo vsem tistim, ki ste omogočili, da jo imamo. Velika zahvala gre Domu kulture Kamnik, Mladinskemu centru Kotlovnica, Območni izpostavi Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in seveda vsem posameznikom, da smo kljub posebnim razmeram, v katerih se nahajamo, proslavo pripravili na ta način. Kultura je temelj narodne identitete. Kultura bogati narod. Kultura bogati življenjski prostor. Kultura nas dela drugačne od ostalih. Slovenski jezik in pisana beseda nas dela drugačne od ostalih v svetovnem merilu. Zato je toliko bolj pomembno, da slovensko kulturo, pisano, govorjeno in peto besedo podpiramo. Podpiramo ustvarjalce in kulturnike. Ponosen sem, da smo v Kamniku v preteklem letu kljub epidemiji izvedli mnogo kulturnih in drugih družabnih prireditev. Iz razpisa za kulturne dejavnosti smo ga izvedli skorajda 100-odstotno in izvedlo se je mnogo kulturnih in družabnih dogodkov in čestitke vsem posameznicam in posameznikom, društvom in skupinam, ki skrbite za to, da kultura v našem mestu živi. V okviru Občine Kamnik se trudimo, da vlagamo čim več sredstev v kulturo in kulturne dejavnosti in imamo kulturo na visokem nivoju. Tudi infrastruktura je pomembna. V preteklih dveh letih smo odkupili prostore Glasbene šole Kamnik, vlagamo v kulturne domove po krajevnih skupnostih in smo tik pred odkupom dvorane kulturnega doma na Duplici. Z odkupom zemljišč in prostorov v nekdanji Smodnišnici pa, verjamem, delamo resne temelje za razvoj in obstoj kulture na tem našem področju. Iskrena hvala vsem, ki ustvarjate kulturo na Kamniškem in ne nazadnje tudi hvala državi, ki je poskrbela, da ste tisti, ki v tem trenutku ne morete ustvarjati, dobivali vsaj minimalno nadomestilo. Naj živi kultura. Naj živi Kamnik. Naj živi Slovenija.«

Koordinator kamniške organizirane kulture Goran Završnik je med drugim poudaril, da je velik narod, narod z močno kulturo in dejal: »Veš, poet svoj dolg. Tako se je v petek začela virtualna počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo je pripravila Glasbena šola Kamnik. Dogodek na spletu sta pripravila tudi Knjižnica Franceta Balantiča in Medobčinski muzej Kamnik. Jutri bo na tem odru potekal, prvič v zgodovini, kamniški kulturni maraton. Več kot trideset kamniških ali s Kamnikom tesno povezanih ustvarjalcev, kulturnih managerjev in organizatorjev se bo osem ur pogovarjalo s tremi kamniškimi kulturnimi prepoznavneži. Poleg teh tridesetih bi lahko povabili vsaj še trikrat toliko njim podobnih in še bi koga nenamerno pozabili. O čem se bodo pogovarjali? O vsem. Kje smo, kam gremo, kdo je kdo, kaj imamo pa tudi, kaj smo izgubili, medtem ko smo živeli, kakor pravijo v umetniškem kolektivu Beton LTD. Vsi ti posamezniki, javni zavodi in nevladne organizacije, vedo svoj dolg. Naklonjeno jim je bilo, tako kot vsem ostalim njim podobnim, po celi državi in na celem svetu, poslanstvo, da iščejo, prepoznajo, utrjujejo povezave med ljudmi, pa tudi, da nastavljajo ogledalo družbi, v kateri živijo in delujejo. Da zaradi svojega, pogosto mednarodnega delovanja v domovino, nosijo primere dobre prakse ali pa vsaj pokažejo na izgubljene priložnosti. Pa tudi, še posebej v zadnjem času, da nas znova in znova opominjajo na našo človečnost. Tako plačujejo svoj dolg. Pa bo kdo porekel, da, kaj nam bo poet, danes puška naj se prime spet. Res mislite, da se bo v 21. stoletju slovenska meja branila s puško na Kolpi, v Alpah nad Kobaridom ali preko Mure? Da se bo naša kultura branila, kot naj bi se za časa križarskih vojn, daleč, kot pravi Prešeren, v Arabije puščavah? Ne, tako našo kulturo branijo samozvani internetni strokovnjaki za vse in vsakogar, ki v enem zamahu blebetajo o virusih, migrantih, izobraževanju, vladanju, ravni Zemlji, zaroti kuščarjev in seveda o pomembnosti in predvsem nepomembnosti kulture. Včasih je kakšna stvar pač prevelika, da bi jo vsak posameznik razumel. Tako nekdo ne more doumeti gravitacije, nekdo se ne more naučiti tujega jezika, nekdo noče v opero in nekdo sovraži prepoved parkiranja na mestu, rezerviranem za invalide. Ker je zanj to pretežko. Ker to ni zanj. Prav, nič hudega. Če bi vsi hoteli v opero, bi jo morali zgraditi tudi v Kamniku. A spuščati premico dojemanja, razumevanja sveta na najnižjo točko zato, da jo lahko preskoči vsak in s tem ustaviti celotno kulturo napredka človeštva, je, milo rečeno, kratkovidno. Bomo recimo odpovedali skoke na planiški velikanki in se norčevali iz naših skakalk samo zato, ker si, recimo, Goran Završnik iz Perovega in njegova druščina prijateljev ne upajo niti na vrh zaletišča skakalnice, kaj šele kaj drugega? Ne. Velik narod je narod z močno kulturo. Kultura ni dana od nekdaj, treba jo je vsakodnevno graditi in negovati zgrajeno. Imamo neverjetno srečo, da je nekaj posameznikov v zadnjih par sto letih zgradilo najmočnejši temelj slovenske države – slovensko kulturo. A brez izjeme so bili to ljudje, ki niso bili zadovoljni s trenutnim stanjem in so hoteli več. Prešernu je bilo dolgčas ob nenehnem Kopitarjevem ponavljanju, da se je treba držati že uveljavljenih tradicionalnih pesniških oblik. Spoštovati – ja. Slepo in za zmeraj držati – ne. In je šel in prinesel v slovensko književnost kup modernih oblik, ki so naš jezik in našo književnost z leti naredile bolj modern, tak, da lahko v njega prevajamo vse svetovne besedne mojstrovine in obratno in še veliko drugega. Maistrova vojaška akcija, verjemite, ni bila vojaški čudež in Maistrove pesmi, verjemite, ne moremo postaviti na isto knjižno polico s Kajuhom in Balantičem, a naš Rudolf je imel nekaj, s čimer se ponaša tudi naš kamniški srednješolski center. Imel je vizijo. In je šel in naredil, kar je mislil, da je prav. In prepričan sem, da bi naš Rudolf Maister s posmehom vrgel v koš aktualni članek iz lokalnega časopisa, češ, da otrokom ni treba sanjati, da bodo leteli na luno, da je dovolj, če si priden in povprečen. Od kdaj se to izključuje?«

»Kultura ve svoj dolg, čeprav zares ni nikomur nič dolžna. Bila je v prvih bojnih vrstah med drugo svetovno vojno, bila izjemno pomemben del samovoljnosti Socialistične republike Slovenije v času Jugoslavije in bila pobudnik in utemeljitelj nove države. Pa se vprašajmo, ali vedo svoj dolg tisti, ki so v tridesetih letih razprodali ali pomagali razprodati naše gospodarstvo? Kultura poudarja človeške vrednote, ali opozarja na njih pomanjkanje. Komur uspe izničiti in osmešiti kulturo in umetnost spustiti na raven dekorja in pogrošnega zabavljaštva, ima odprto pot za svoj sebični jaz. Srečo imamo, da živimo in delamo v kamniški občini. Jutri bomo s tega odra gledali, enega za drugim, ljudi, ki praktično niso nikoli zapustili lokalnega ustvarjalnega prostora, pa tudi take, ki ko se znašli tukaj samo za nekaj življenjskih trenutkov in so vsepovsod. Prav vsem pa je skupno, da jim je Kamnik dajal ali jim še daje navdih, zavetje, mir, možnost raziskovanja, ustvarjanja, organiziranja. Kljub vsem okoliščinam je Občina Kamnik tudi zdaj prepoznala vseobsegajočo pomembnost kulture. Dobro kaže, da si bodo kulturna in mladinska dejavnost dokončno podali roko v stari smodnišnici. Že samo obris in prvi dogodki in projekti v novi kreativni četrti Barutana so dvignili, če se izrazim kot pravi poslovnež, ceno kamniške kulture.«

Vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Tone Ftičar pa je zaželel, da se se pod krošnjo kulture na čim več prizoriščih in s čim več doživetji srečujemo še naprej, opogumljeni, da s tem premoremo in zmoremo veliko dobrega in pomembnega ter povedal: »Zaradi neljubih, še vedno izrednih razmer smo skupaj resda v fizično »daljinskem«, duhovno pa vsekakor povezujočem druženju v tej izbrani uri. Ta ni naravnana le v jutrišnji praznični dan, pač pa nam bije tukaj in zdaj. V našem nemirno tekočem času in obenem označuje v dostojno prihodnost usmerjena stremljenja, da se v svojem bivanju kot s »spremnico zvesto« srečujemo in duhovno osmišljamo s kulturo. Da govorico umetnosti sprejemamo kot svoj domači, materni jezik. Kot posamezniki in kot skupnost. Z verjetjem in s prepričanjem, da tudi v takšnih razmerah in pogojih nismo obrobni, pač pa upoštevanja vredni pripadniki družbe, naroda čigar obstoj in prepoznavnost sta v dobršni meri pogojevana prav z zavezanostjo tovrstni duhovni nadstavbi. Pogled, ki se v tem smislu ozira na Kamnik, v skoraj tisočletnih sledeh o življenju mesta zajema nič koliko edinstvenih pričevanj in potrjevanj take drže prednikov in njenega smisla.«

»Vzemimo vzor, ki je v samem jedru mestne naselbine, osnovane kot upravno središče širšega fevdalnega okrožja že v srednjem veku. Za Kamnik danes simbolno razgledno točko v ta del zgodovine predstavlja na grič sredi mesta povzdignjeni Mali grad z izjemno dragotino, romansko kapelo, ki ne v Evropi, ne drugje v svetu nima primerjave. Z njenega mesta, z obzidja palacija in sosednjega stražnega stolpa se nudi pogled na različna zgodovinska obdobja v razvoju mesta in njegove okolice, na sosledja gospodarskih, družbenih in z njimi povezanih kulturnih značilnosti ter zaznamovanosti tega območja. Kar seveda ne le to in sploh ne osamljeno izpričuje pomenljivost, ki ne datira le v preteklost in do katere tudi danes ne smemo biti brezbrižni. Seveda se tokratni namen zgodovinskega pogleda dotika le v izhodišču, poudarku zavesti, da se nahajamo v prostoru izjemne kulturne dediščine. In prav ob njej, z njo obdarjeni, smo v dobro nas in zanamcevše posebej dolžni izostriti ne le pogled, temveč tudi pozornost tukajšnji, zdajšnji kulturi in umetnosti v sedanjem trenutku. In biti zavzeti za njuno dostojno prihodnost. Te vrste pogled vsekakor ne more obiti razvejanega niza dejavnosti, ki se uresničujejo v domeni specializiranih kulturnih institucij oziroma zavodov, kot so Medobčinski muzej Kamnik z Galerijo Miha Maleš in Maistrovo Rosjsnto hišo, Knjižnica Franceta Balantiča, Dom kulture Kamnik - za enkrat še v okviru Zavoda za turizem, šport in kulturo, trenutno pa že v postopku združitve z nedavno ustanovljenim Javnim zavodom Mekinjski samostan. Tem se pri uresničevanju javnega kulturnega interesa, z večinsko gmotno podporo Občine Kamnik, s »pokrivanjem« področij mladinske kulture in ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pridružujeta še Mladinski center Kotlovnica in kamniška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pomemben prištevek k tej navedbi predstavlja tudi več kot 50 kulturnih društev, ki v občini zastopajo žlahtno tradicijo in zgledne dosežke na mnogih področjih, od zborovskega petja in instrumentalne glasbe, godbe in simfoničnega orkestra, do poustvarjanja folklornih in tradicijskih izročil, dejavnosti plesnih skupin, likovnih izraznosti, gledališča, literature in še bi lahko našteval.«

»V dobršnem delu je njihova živost omogočena z namenskimi sredstvi iz proračuna Občine Kamnik, dostopnost pa preko javnega razpisa, vsebujočega spodbujevalne kriterije, predvsem rásti (po)ustvarjalnosti in kakovosti kulturnih dosežkov. K tem ciljem tako skupine kot posameznike usmerja tudi vključenost v območno, regijsko in državno mrežo krovne organizacije Javnega sklada za kulturne dejavnosti – z različnimi oblikami strokovnih presoj, šolami izpopolnjevanja, spodbujanja, vrednotenja in nagrajevanja ljubiteljskih kulturnih dosežkov na preglednih srečanjih, revijah in tekmovanjih. Seveda se navedba »kulturnih akterjev« s tem ne konča: pravzaprav se začne že pri začetni vzgoji in izobraževanju, ki so od temeljev naprej tudi kulturno početje, kakor mora biti kultura v svojem temeljnjem poslanstvu tudi izobražujoča in vzgojna. Tu kajpak ne moremo obiti naših vrtcev, ne posebnih vzgojno-varstvenih ustanov, še manj kamniških osnovnih šol (posebno tistih z zasluženim nazivom kulturna šola), ne moremo mimo kulturnih stvaritev in dosežkov na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, tovrstnih poudarkov v programih zavoda CIRIUS itn. In – s tem je seveda nikakor ne postavljam na zadnje mesto – ne moremo mimo specializirane, izstopajoči zvrsti umetnosti posvečene institucije Glasbene šole Kamnik. Vsem naštetim – domala vsem – zasluženo (enim resda bolj, drugim pač nekoliko manj) lahko pripišemo tudi vlogo organizatorjev – ne le lastnih, ampak kot posrednikov gostujočih kulturnih dogodkov. Različnih nivojev, in sicer od poklicnih do ljubiteljskih izvajalcev. In kajpak tudi zvrstno raznolikih programov, obsegajočih tako glasbo kot gledališče, ples, likovno izraznost in literaturo. In vse kar je vmes; včasih tudi časovno tako zgoščeno, da je nemogoče slediti.«

»Kot je doslej, verjamem, marsikomu vprašljiv smisel tega naštevanja – namesto udarnejših besed. Lahko se – povedano – komu tudi sliši oguljeno in šablonsko, ritualno praznično pritrkavanje; prej kot slikanje aktualnih razmer, likanje kulturne podobe za njen praznični kinč. Brez dlake na jeziku: praznični kič! Ampak, naj bo s povedanim vendarle okrepljena naša, v tem času žal precej upadla kulturna zavest, naša samozavest. V odločenosti in prizadevanjih, da to našo kulturno pot nadaljujemo. Da bo ob vseh, za praznik kulture še posebej pohvale in zahvale vrednih akterjih, njihova navzočnost opazna, omogočena in zaželena. Da jim bosta še naprej omogočena tako ustvarjalnost kot posredovanje kulturnih dosežkov v domače in širše, tudi mednarodno okolje. Da pričakujemo in omogočamo, da na primer festival Kamfest še naprej spremlja naša kulturna poletja, da smo ob vstopu v jeseni Kamničani tudi v bodoče gostitelji največjega festivala oblačilne dediščine in narodnih noš v tem delu Evrope (letos ta prireditev nemara le uspe obeležiti svojo 50-letnico). In ne le to, da se s časom uresniči načrt za kreativni prostor ustvarjalnosti v že omenjeni odkupljeni stavbi Ključavničarstva nekdanje Smodnišnice. Da se oživi nekdanji odmevni kamniški festival klasične glasbe Musica Aeterna. Da si Kamnik, zgodovinsko mesto, vsaj za dan, dva – kot pred leti – na ulicah privošči srednjeveški utrip. Da se, morda v samostanu Mekinje, najde prostor za zbirko podarjenih del kamniških likovnikov. Da v založniškem programu nadaljujemo z izdajo del o znamenitih Kamničanih. Da se v Dom kulture, ki je v zavesti mnogih še zmeraj Kino Dom Kamnik, kdaj le vrne film, sedma umetnost, da se – ne, v zvezi s stavbo in vsebino najstarejšega kulturnega hrama v Kamniku z več kot 150-letno zgodovino, Narodno čitalnico, kasnejšo stavbo Veronika z večnamensko dvorano in galerijo, ne bom rekel nič, zvest svojemu namenu, da se obžalovanja vrednim političnim odločitvam v zvezi s kulturo, z nocojšnjimi besedami ne dotikam. Zato, spoštovane in spoštovani, svoje misli ob kulturnem prazniku povzemam v iskreno željo, da se pod krošnjo kulture na čim več prizoriščih in s čim več doživetji srečujemo še naprej, opogumljeni, da s tem premoremo in zmoremo veliko dobrega in pomembnega. Ne dvomim, to so razlogi, da v naš praznični dan kulture tudi v izrednih razmerah ne zija praznina. Z najboljšimi željami vsem, čestitke in hvala, da smo skupaj. Na dosegu kulture. Naj živi, v nas in z nami.«

V kulturnem programu so sodelovali Lana Bučevec, Barja Drnovšek in Bojan Cvetrežnik.

Posnetek osrednjega dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Fotografije: Klemen Brumec

Kamniški kulturni maraton

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite tudi jutri, v ponedeljek, 8. februarja 2021, ko bomo ob kamniškem kulturnem maratonu kar osem ur namenili pogovorom s preko 30 zanimivimi gosti, ki so tako ali drugače povezani s kamniškim kulturnim ustvarjanjem, organizacijo prireditev ali kulturno politiko.

Gostitelji kamniškega kulturnega maratona bodo Tone Ftičar, Breda Podbrežnik Vukmir in Matic Maček. Za glasbeno podlago bo skrbel Gašper Selko X.U.L., za tehnično izvedbo Primož Jeras, Blaž Flerin, Goran Završnik, Anej Ivanuša.

Časovnico z gosti si lahko ogledate TUKAJ.

Kamniški kulturni maraton je nastal v soorganizaciji Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica v sodelovanju z Občino Kamnik in nevladnimi organizacijami na področju kulture.

Vljudno vabljeni k ogledu video vsebin na YOUTUBE kanalu Občine Kamnik TUKAJ in Doma kulture Kamnik (TUKAJ), ravno tako pa tudi preko drugih družabnih medijev.

Vabljeni pa, da si jutri v ponedeljek, 8. februarja 2021, brezplačno ogledate razstave Medobčinskega muzeja Kamnik. Več informacij je dostopnih na spletni povezavi TUKAJ.

<< Nazaj | Novice