Prenovljena stalna razstava Zgodbe v kamnu krasi lapidarij gradu Zaprice

Podžupan Igor Žavbi se je popoldan v imenu Občine Kamnik skupaj z direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar, avtorico prenove razstave in nekdanjo direktorico kamniškega muzeja, kustosinjo in arheologinjo Mirino Zupančič ter vodjo projekta, višjo kustosinja in arheologinjo Janjo Železnikar udeležil odprtja prenovljene stalne razstave Zgodbe v kamnu. Razstava krasi lapidarij gradu Zaprice, ki je nedavno dobil novo, osveženo, prenovljeno podobo.

Kamniški muzej je imel zbirko kamnov prav od ustanovitve, od leta 1961 naprej. Leta 2003 so Mirina Zupančič, mag. Zora Torkar in Marko Lesar s pomočjo strokovnjaka, epigrafika, dr. Milana Lovenjaka uredili arkadni stranski trakt. Tukaj je nastal lep prostor za hrambo kamnitih spomenikov, ki je večkrat prostor druženja. Od prenove do danes je Medobčinski muzej Kamnik pridobil nekaj zanimivih novih spomenikov. S pomočjo dr. Julijane Visočnik so jih določili in prebrali, prostor sam pa je potreboval osvežitve, zato je bila odločitev o prenovi na mestu.

Obiskovalcem tako želijo na nov, drugačen način pritegniti k zgodbam, ki so zapisane, vklesane v kamen, ali pa nam jih ti sporočajo sami po sebi, bodisi skozi okoliščine najdbe, skozi lokacije, skozi zgodovino. Odkriti skušajo nekatere tančice skrivnosti o posameznih obredih, religiji, o dejstvih, ki so nam tuja, neznana, nepredstavljiva. Skozi »križanko« za učenje in zabavo, ki so jo pripravili ob prenovljeni pričujoči razstavi, pa vodijo od lapidarija, preko razstav Odsevi kamniških tisočletij, Velike planine in Kamniškega meščanstva do cilja. Križanka je namenjena »geocacherjem« in vsem, ki želijo biti aktivni udeleženec razstave, se ob njej učiti in zabavati.

Zbrane je sprva pozdravila in nagovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in povedala, da je poleg prenovljene stalne razstave Zgodbe v kamnu prenovljen tudi lapidarij gradu Zaprice, prenovo pa sta financirala Občina Kamnik in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije: »Podoba, ki jo danes vidite, je malo bolj sodobna, očistili smo našo bogato kamnito dediščino in jo tudi primerno razstavili,« je še med drugim  povedala direktorica kamniškega muzeja.

Pričujočo stalno razstavo je predstavila vodja projekta, višja kustosinja in arheologinja Janja Železnikar: »Kamniški muzej je imel zbirko kamnitih spomenikov prav od ustanovitve, leta 1961 naprej. Nagrobne plošče, hišna znamenja, obrtniška znamenja, rimski nagrobniki, sarkofag, kamnita žara idr. so v muzej prihajali naključno, z arheološkimi raziskavami ali pa so jih podarili ali v odkup ponudili različni posamezniki. Ob ohranjeni kamniti dediščini spoznavamo ljudi ter življenje skozi dve tisočletji dolgo preteklost Kamnika in okolice. Antični spomeniki s Trojan, iz Mengša in Šentpavla pri Dragomlju po svoji raznolikosti, likovni oblikovanosti in epigrafski pričevalnosti sestavljajo lepo zbirko.Za zgodovino srednjega veka so pomembni trije reliefni kamni, in sicer relief z angelom grbonoscem - na njem je ena najstarejših upodobitev kamniškega grba, relief svetega Florijana, ki je krasil hišo premožnega trgovca Stettnerja, nedaleč od nje pa je bil na pročelje vzidan kamnit izvesek z usnjarskim znamenjem. Baročno dobo, zgodovino gradu Zaprice in njihovih lastnikov pojasnjuje nagrobna plošča plemiča Wiederkehrja, zaton fevdalizma in mestne avtonomije pa ponazarja mejnik, ki je še v 18. stoletju označeval konec kamniškega mestnega ozemlja.«

Zbranim je nekaj misli namenila avtorica prenovljene razstave, nekdanja direktorica kamniškega muzeja, kustosinja in arheologinja Mirina Zupančič, ki je z žarom v očeh in z občudovanjem pripovedovala zgodbe, zapisane v dnevniku cesarja Marka Avrelija, v katerem med drugim slavni cesar piše tudi o kamnih. V svojem nagovoru pa je poudarila: »Če preberete ta dnevnik lahko vidite, da vsaka njegova misel, za katero danes po 1800 letih lahko ugotovimo, da praktično na svetu, na tem področju, ni popolnoma nič novega. Svet gre naprej. Ponovno imajo mnogi v rokah cesarstva, edino s to razliko, da tisti, ki postavlja spomenike, jih postavlja ne tistemu za zasluge, temveč samemu sebi.«

V imenu Občine Kamnik pa je podžupan Igor Žavbi s sledečimi besedami uradno odprl prenovljeno stalno razstavo: »Nahajamo se na gradu Zaprice. V majhnem muzeju in na majhnem gradu, po njegovi obliki in zunanjosti, a zame, je ta grad velik muzej. Iz njega vidimo celotno občino Kamnik in njegovo širšo okolico. Medobčinski muzej Kamnik skrbi, da zgodovina ne bo šla v pozabo. Skrbi za to, da se mladi tukaj izobražujejo, spoznavajo zgodovino in, da se preteklosti naučimo tudi tisti, ki včasih mislimo, da že vse vemo, a je to ravno nasprotno. Zgodba v kamnu je zgodba, ki povezuje preteklost s prihodnostjo. Ko sem si ob prihodu ogledal razstavo v lapidariju, sem opazil kamen in moderen svet. To je tisto, kar muzej dela živega. Zgodovina in sedanjost. In naj vas povabim k ogled razstave s sloganom, ki je opisan na ovitku križanke, naj bo ta razstava, naj bo kamniški lapidarij, za učenje in zabavo.«

Za glasbeno popestritev so poskrbele učenke in učenci Glasbene šole Kamnik.

Vabljeni na grad Zaprice, kjer si poleg Zgodb v kamnu lahko ogledate še stalne razstave Odsevi kamniških tisočletij, Mesto – Podeželje, Thonetovo pohištvo, Kašče iz Tuhinjske doline - muzej na prostem in občasni razstavi »Kam so šle vse fabrike?« ter Industrija – nostalgija.

<< Nazaj | Novice