Predsednik Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milan Lovrenčič ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra: »Kamničani ste vredni in ponosni dediči idej in idealov, v katere so verjeli naši predniki«

23.11.2018

 

Današnji državni praznik, posvečen velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu, Rudolfu Maistru – Vojanovu, smo s slovesnostjo v Domu kulture Kamnik obeležili tudi v Občini Kamnik. Zbrane je nagovoril gostitelj slovesnosti, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana, Igor Žavbi, njegovim besedam pa se je pridružil slavnostni govornik, predsednik Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milan Lovrenčič. Ob Maistrovem letu smo se v Kamniku spominjali poguma generala, vojaka, pesnika. Spominjali smo se Maistrovih zvestih in srčnih soborcev. V Maistrovem rojstnem mestu, v njegovem domu smo obeležili 100. obletnico drznih in domoljubnih dejanj in se ob tem resnično zavedali, kako žlahten je bil pomen njegovega boja in borbe za ves slovenski narod. Dan, ko smo občutili ponos in spoštovanje. Dan, ko smo občutili, kako pomembna je naša domovina.

Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi je skupaj s predsednikom Društva general Maister Kamnik Ivanom Miroslavom Sekavčnikom ob prisotnosti zastavonoš ter zvokih učencev Glasbene šole Kamnik, Mihe Šala in Antona Špenka, najprej položil venec v preddverju občinske stavbe. Z zavedanjem na pogumna dejanja, ki so tako zelo zaznamovala slovensko zgodovino, in z mislijo na veličino našega generala pa še ob spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev.

O Maistru, domu, ljubezni in domovini je nato v glasbi in besedi spregovorila slovesnost v hramu kamniške kulture, Domu kulture Kamnik, ki so ji med drugim prisluhnili tudi poslanci Državnega zbora Karla Urh, mag. Matej Tonin in Darij Krajčič, podpredsednik Zveze društev »GENERAL MAISTER« Vitko Roš, predstavniki Slovenske vojske, podžupan Občine Kamnik Matej Slapar, občinske svetnice in svetnike, predsedniki, člani in zastavonoše domoljubnih in veteranskih organizacij Občine Kamnik, ostalih zvez in društev ter častna občana Občine Kamnik Jože Berlec in dr. Aleksandar Doplihar.

Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi je zbrane pozdravil z mislijo na domoljubna dejanja: »V Kamniku se je vse začelo. V Kamniku je Rudolf Maister preživel svoja prva leta. S temi besedami sem tudi včeraj pričel pozdravni nagovor na slavnostni akademiji Zveze društev »GENERAL MAISTER«, kjer je Občina Kamnik prejela zlato plaketo. Ob koncu me je predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Aleš Arih dopolnil in dejal, da se je v Kamniku začelo, v Mariboru se je končalo. Če bi bil gospod Arih danes tukaj prisoten, bi ga sam še enkrat dopolnil. Ni se končalo! Končalo se je življenje Rudolfa Maistra, a njegov duh živi še naprej. Boj za domoljubje, boj za slovenski narod, za slovensko besedo živi naprej. Tudi s pomočjo številnih društev generala Maistra, ki se povezujejo v Zvezo društev »GENERAL MAISTER«, in z vsemi zavednimi Slovenkami in Slovenci, ki ohranjajo našo besedo in ostajajo trdni domoljubi. Iskrene čestitke Zvezi društev »GENERAL MAISTER«, ki spodbuja vsa ta dejanja in katere predsednik mag. Milan Lovrenčič je danes iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel red za zasluge. Iskrene čestitke vsem članicam in članom društev general Maister, iskrene čestitke Zvezi društev »GENERAL MAISTER«. Tudi njihova dejanja nam dajo vedeti, da se moramo za svoj obstoj še vedno boriti. Še vedno moramo ostati trdni Slovenci in slediti korakom Rudolfa Maistra. Pogumnega moža, ki je pred stotimi leti zbral dovolj poguma, se uprl oblasti in naredil nekaj tudi po svoje. A danes so Maribor, Štajerska in Koroška del Slovenije! Iskrene čestitke ob današnjem državnem prazniku. Iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj, ki so bila včeraj podeljena v Mariboru in še enkrat iskrene čestitke predsedniku Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milanu Lovrenčiču, ki je danes prejel posebno priznanje. Srečno!«

Smisel, namen in pomen spomina na velikega Slovenca, zglednega domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova častno ohranja Zveza društev General Maister, s številnimi slovesnosti pa to poslanstvo opravlja v letošnjem, tako imenovanem Maistrovem letu. Slavnostni govornik, predsednik Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milan Lovrenčič je zato o tem pomembnem mejniku slovenske zgodovine spregovoril tudi na današnji slovesnosti v Kamniku: »Leto 2018 je leto obletnic dogodkov, ki so se v zgodovino Slovencev zapisali kot prelomni. 170 let prvega slovenskega političnega programa, ki so ga spisali Slovenci revolucionarnega leta 1848. Med avtorji je bil Franc Miklošič, ki si je takrat šele utiral svojo pot med znanstveno elito. Dvajset let kasneje, pred 150 leti, je progam dobil plebiscitarno podporo v obliki taborskega gibanja, ki se je začelo v Ljutomeru. Pred 100 leti, leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, ko se je risal nov politični zemljevid Evrope, je Rudolf Maister s svojimi prostovoljci branil in obranil slovensko narodno mejo na Štajerskem, tako da danes lahko Slovenci živimo tisto, kar so si leta 1848 zadali naši predniki v programu Zedinjena Slovenija. Skupno vsem prelomnicam je bila množičnost odziva Slovencev k obrambi naroda in njenega obstoja. Relativnega sožitja med narodi znotraj Habsburške monarhije je bilo v 19. stoletju konec. Na sceno so stopili nacionalizmi kot posledica gospodarskega razvoja, vzpona meščanstva, prisotnosti idej francoske revolucije. Ni bila več pomembna pripadnost monarhij oziroma njenemu vladarju, ampak kdo si po jeziku in narodu. V to kolesje smo bili potisnjeni tudi Slovenci, in če smo želeli obstati napram številčno močnejših in politično dominantnejših narodov, Nemcev, Italijanov in Madžarov, je bila potrebna aktivizacija ljudskih množic. Pomembno vlogo pri tem so imeli posamezniki iz vrst intelektualcev, še posebej duhovščine in t. i. kmečke aristokracije.«

»Toda interesi velesil in prizadevanja velikih narodov po nadvladi so Evropo in svet na začetku 20. stoletja pahnili v veliko vojno, ki jo danes označujemo kot prva svetovna vojna. Iz današnje perspektive je težko razumeti navdušenje evropske javnosti nad vojno. Tako voditelji, vojaški generali kot ljudske množice so bili prepričani, da bo vojna kratkotrajna, da se bo zgodilo nekaj slavnih bitk. Ko so na višku poletja leta 1914 fante začeli odvažati na fronto, so bili v večini prepričani, da se bodo vrnili domov, preden bo odpadlo prvo jesenski listje. Danes vemo, da je listje odpadlo štirikrat, preden je po evropskih in svetovnih bojiščih utihnilo orožje, več kot desetina milijonov fantov pa se nikoli ni vrnila. Svet se je za vedno spremenil. Propadli so štirje mogočni imperiji, med katerimi je vsekakor za Slovence imel velike posledice razpad Avstro-Ogrske monarhije. Slovenci so konec vojne pričakali opogumljeni z Wilsonovim programom v 14 točkah povojne ureditve sveta. V 10. točki je bilo zapisano, da bodo imeli avstro-ogrski narodi po koncu vojne pravico do avtonomije. Še preden je ameriški predsednik predstavil svojo vizijo, je 30. maja leta 1917 v dunajskem parlamentu v imenu južnoslovanskih poslancev, združenih v Jugoslovanski klub, naš rojak dr. Anton Korošec prebral Majniško deklaracijo. Ta je na Slovenskem sprožila deklaracijsko gibanje, v sklopu katere je idejo o državni samostojnosti s podpisi podprlo približno 320.000 Slovenk in Slovencev. Ko je bil Korošec oktobra 1918 še zadnjič v avdienci pri cesarju Karlu, in ga je slednji prepričeval, naj Slovenci kot najzvestejši cesarjev narod vendarle ostanejo v Monarhiji, ga je bojda Korošec zavrnil z besedami: »Vaše veličanstvo, prepozno je.« Odločenost naroda, da ne želijo več živeti pod Habsburško-Lotarinško krono, je bila trdna in brez povratka. V slovenski politiki je zmagala Koroščeva, to je jugoslovanska usmeritev, napram Šušteršičevi avstrijski. Ustanavljati so se začeli organi oblasti in 29. oktobra je sledila razglasitev Države SHS. Država je imela tri osnovne probleme: grozili so ji socialni nemiri, ni imela določenih meja in ni bila mednarodno priznana. Zato slovenskim politikom ni ostala druga možnost kot iskanje povezave s Srbi, ki so se med vojno borili na strani kasnejših zmagovalcev, antantnih držav. Do združitve je prišlo že 1. decembra, ko je bila v Beogradu ustanovljena Kraljevina SHS.«

»Medtem je na terenu potekal boj za ozemlje, da bi si države izborile čim boljše izhodišče pred odločanjem na mirovni konferenci. Še posebej zapleteno je bilo na narodno mešanih območjih, kot so bile Spodnja Štajerska, Koroška in Prekmurje. Samo odločnosti generala Rudolfa Maistra, njegovih najtesnejših sodelavcev in članov Narodnega sveta za Štajersko gre zasluga, da so izvedli mobilizacijo in prevzeli vojaški nadzor do narodne meje, ki je kasneje postala tudi državna. Nasprotno je bila Koroška izgubljena zaradi omahljivosti Narodne vlade v Ljubljani, ki je iskala politično rešitev, vendar je ni našla. Edini svetel primer, ko ni bilo potrebno izvesti širše vojaške akcije je bilo Prekmurje. Toda ne smemo pozabiti, da sta bila izgubljena tudi Radgonski kot in Porabje. Stanje na terenu je potrdila v večini primerov pariška mirovna konferenca, pa tudi po 2. svetovni vojni, razen v primeru Primorske, ni prišlo do ozemeljskih sprememb. Na žalost so Maister kakor njegovi sodelavci in prostovoljci svoje pravo zgodovinsko mesto našli šele v času osamosvajanja in samostojnosti Slovencev. Maister je bil degradiran že za časa življenja. Povojna, t.i. Titova Jugoslavija, tem dogodkom, kakor njenim soustvarjalcem, ni priznavala objektivne vloge. Njihov pomen so zminimalizirali ali sploh zamolčali. Zato je prav, da spomin ponovno obujamo in dogodke postavimo v korekten zgodovinski kontekst. Načini so različni. Z ustanavljanjem domoljubnih društev, postavljanjem spominskih obeležij, praznovanjem obletnic, vključevanjem vsebin v šolski kurikulum.«

»Ob koncu nagovora si postavljam vprašanje, kako bi Maister danes dojemal aktualno stvarnost. Tako on kot množica prostovoljcev, ki mu je sledila, se ni spraševal, kaj bo država naredila zanj, ampak kaj bo on naredil za svoje rojake. Zavedni in pokončni so se naši predniki borili za svoj dom, družino, soseda in sanjali o lastni državi. Dali so svojo žrtev, da smo lahko uresničili njihove sanje leta 1991 z osamosvojitvijo. Toda glavna razlika med današnjim rodom Slovencev in našimi predniki je v tem, da so zasledovali cilj, kaj lahko oni prispevajo za skupnost. Državo si danes predstavljamo kot nekaj imaginarnega in karakterna značilnost Slovencev je, da nenehno ponavljamo, kako slaba je ta država in nič ne naredi za nas. Spoštovani zbrani. Država smo državljani. Živimo v demokraciji in sami si postavljamo predstavnike oblasti. Vemo, kdo je odgovoren za stanje. To smo vsi mi. Vloga aktivnega državljana je, da spoštuje zakone in predpise, plačuje davke, gre na volitve, kandidira za odgovorne politične položaje, je odgovoren do sebe in soljudi, do narave, spoštuje zgodovino in prednike. Vzgled, kako ljubiti in braniti domovino, nam naj bo Rudolf Maister, njegovi prostovoljci. Čestitke in zahvala za vašo odločitev, da se jih z imenom in priimkom spominjate na javnem mestu ob vsaki priložnosti. Opravljate poslanstvo in vlogo aktivnih državljanov kot občani Kamnika. Ste vredni in ponosni dediči idej in idealov, v katere so verjeli naši predniki pred 100 in več leti, in za katere se je boril general Maister.«

Letošnje leto so bila priznanja za večletno delo oziroma za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti ter veličine generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev podeljena v Mariboru, prejeli pa so jih predsednik Društva general Maister Cerkvenjak Roman Lorenčič, predsednik Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Vladimir Ovnič, Osnovna šola borcev za severno mejo Maribor, Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor ter zastavonoša Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Ivan Tušek. Ob tej priložnosti je Občina Kamnik prejela zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje pri razvijanju domoljubja. Tudi zato lahko ponosno rečemo, da je Kamnik Maistrovo mesto.

Skozi slovesnost so nas z izjemnimi glasovi popeljali člani Slovenskega okteta pod umetniškim vodstvom Jožeta Vidica, veličastnost glasbe so dopolnjevali člani in članice Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod dirigentsko taktirko Slavena Kulenovića, z recitacijo sta dogodek obogatila Uroš Potočnik in Maja Nemec. Za preplet misli in besed je poskrbela Barbara Božič, članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline so po slovesnosti pripravile pogostitev s kamniškimi dobrotami. Preddverje Doma kulture Kamnik pa je krasila razstava grafik avtorja Dušana Sterleta.

»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!« Tako pomembne besede za nas. Besede, ki izžarevajo odločnost, zgodovinski prispevek in preudarnost. Besede, ki izžarevajo veličino generala Rudolfa Maistra – Vojanova.

Srečno Kamnik, Maistrovo mesto!

Besedilo: Lea Logar
Fotografije: Klemen Brumec

<< Nazaj | Novice