Poslanec mag. Matej Tonin ob dnevu državnosti v Kamniku: »Vsako dejanje je pomembno v mozaiku sprememb. Slovenijo moramo graditi na treh vrednotah: svobodi, pravičnosti in varnosti.«

25.06.2019

 

Občina Kamnik se je zvečer pridružila številnim slovesnostim ob dnevu državnosti. Dnevu, ko so ob 28. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije tako ponosno plapolale slovenske zastave in odmevali zvoki slovenske himne. Dnevu, ko so nam bile pred 28 leti dane priložnosti in možnosti. Gostitelju današnjega večera, županu Mateju Slaparju so se med drugim pridružili slavnostni govornik, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matej Tonin, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Karla Urh, podžupana dr. Jernej Markelj in Aleksander Uršič, občinske svetnice in svetniki ter predsedniki in zastavonoše veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik. Številne Kamničanke in Kamničani so do zadnjega kotička zapolnili atrij samostana Mekinje in se tako poklonili državnemu prazniku.

Čarobnost kulturnemu programu so že pred začetkom slovesnosti dodali naši najmlajši, folklorna skupina Šolskega kulturno-umetniškega društva Verine zvezdice Osnovne šole Marije Vere, ki so na dvorišču Mekinjskega samostana goste sprejeli z značilnim slovenskim plesom in glasbo. Atrij, odet v barve slovenske zastave, pa je bil nato v nadaljevanju osrednji prostor letošnje proslave Občine Kamnik ob dnevu državnosti.

Po prihodu zastavonoš Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik, Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda je veličastno zazvenela Zdravljica, in sicer v izvedbi Mestne godbe Kamnik.

Zbrane je ob tej priložnosti v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik sprva pozdravil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda mag. Zvonko Cvek. Dejal je, da moramo na današnji dan svoj čas posvetiti prazniku in sporočilu, ki ga le-ta prinaša ter nadaljeval, da člani obeh združenj pri razvoju družbe ne stojijo ob strani, ampak vedno in redno opozarjajo na ekscese v razvoju družbe ter odstopanja, ki krepijo neoliberalni kapitalizem. Iskreno se je zahvalim vsem zastavonošam, ki so vedno pripravljeni sodelovati na prireditvah, kot je bila današnja, svoj govor pa sklenil z mislijo Ladislava Lipiča: »Tisti, ki bodo v Evropi, se morajo zavedati, da zastopajo državo Slovenijo in ne svojo politično stranko. Opravičeno lahko zahtevamo, da se poenotijo glede vprašanj nacionalnega pomena, ne glede na svoje ideološke opredelitve in strankarsko pripadnost in opustijo navado blatenja lastne države, njene zgodovine in njenih predstavnikov pred celotno mednarodno skupnostjo.«

Župan Matej Slapar je danes v svojem nagovoru poudaril pomen spoštovanja dosežkov in napredka naše države: »Te dni se je v naših koncih odvilo več proslav in slovesnosti v počastitev dneva državnosti. Sam sem sedaj na četrti. In prav je tako, da s ponosom in častjo slavimo rojstni dan naše ljube države Slovenije. Pred 28. leti smo dokazali, da smo sposobni uresničiti tisočletne sanje, če nas povezujejo medsebojno spoštovanje, sodelovanje, solidarnost in zaupanje. Če znamo stopiti skupaj. Znamenite besede Jožeta Pučnika: »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo« so se za vedno vtisnile v narodov spomin. Takrat sem bil na pragu osnovne šole, nisem razumel vsega, kar se je dogajalo okoli mene, a dovolj, da sem vedel, da se dogaja nekaj velikega, kar bo za vedno zaznamovalo slovenski narod. Lepota narave, urejenost dežele, razvitost in varnost države ter prijaznost naših ljudi so nam v ponos. Seveda pa je pred nami še vrsta izzivov in nikoli ne bomo mogli reči, da smo naredili vse, kar smo si zadali na poti do samostojne države. Naša dolžnost je, da se vsak dan trudimo reševati zahtevna vprašanja, ki jih rojeva čas, v katerem živimo, ne pa si pred njimi zatiskati oči. Bolj kot kdaj prej, danes potrebujemo v prihodnost usmerjeno razmišljanje. Spoštovane in spoštovani, brez samostojne Slovenije ne bi bilo upanja za boljšo prihodnost. Brez lastne države bi bili odvisni od volje drugih. Razumljivo, ali času primerno je, da smo glede vsega kritični. To spodbuja napredek. Prav pa bi bilo, da tudi s ponosom gledamo na velikanske spremembe in izjemne dosežke zadnjih 28 let. Če ne drugega, smo to dolžni zaradi naših predhodnikov, ki so vseskozi neumorno dokazovali, da je lastna pot za ta narod najboljša. In zaradi nas samih, našega dostojanstva, ponosa in samozaupanja ter zaradi mladih in prihodnih rodov, ki morajo razumeti, da svoboda in samostojnost nista samoumevni. Večkrat smo to že zmogli. In verjamem, da bomo to zmogli tudi v prihodnje. Prihodnost, ki jo ustvarjamo, in ki jo bodo bolj kot mi doživljali tisti, katerih čas šele prihaja, ne more biti samoumevna posledica naključnih dogodkov. Prihodnost mora biti osmišljen projekt razvoja našega naroda, pod okriljem najbolj plemenitih izkustev sodobnega sveta. Prihodnost je lahko le posledica strpnega dialoga, povezovanja, solidarnosti in iskrenosti...  Dejstvo je, da smo vedno, ko smo bili enotni kot narod zmagovali, ko pa se delimo, pa so posledice usodne in katastrofalne, zato si želim, da  bi tudi v prihodnje, kljub različnim pogledom na razvojna vprašanja, znali sodelovati in graditi, zato verjamem, da smo Slovenci tega sposobni, saj smo priden, deloven in pošten narod. Iskrena hvala vsem, ki ste v vojni za Slovenijo sodelovali in tako obranili ozemlje in suverenost naše države. Mati domovina, hvala ti za vse. Draga Slovenija, srečno za tvoj praznik!«

Slavnostni govornik, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matej Tonin pa je ob današnjem prazniku namenil misli o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti vseh nas: »Rojstni dan naše domovine pri vsakem izmed nas prikliče posebne občutke. Vsakdo si je zagotovo za vedno vtisnil v spomin, kje je bil in kaj je počel, ko se je rojevala Republika Slovenija. Vsakdo ima svojo zgodbo. Moja je šolarska. Malo je ljudi, ki bi prvi razred začeli obiskovati v eni državi, končali pa bi ga pa v drugi. Moja generacija je tista srečna, ki je to doživela. Prvi razred smo začeli obiskovati v Jugoslaviji, zaključili pa smo ga v samostojni in neodvisni Sloveniji. Številni tukaj zbrani imate vojaško zgodb. Drugi policijsko, novinarsko, zdravniško ali učiteljsko. Zgodb je toliko, kolikor je državljank in državljanov. Bistveno pa je; vsakdo izmed nas je dodal svoj kamenček v mozaiku samostojne in neodvisne Slovenije. Brez vseh naših zgodb mozaik ne bi bil popoln.«

»Slovenija je v 20. stoletju prehodila neverjetno pot: od avstroogrske province, jugoslovanske banovine in socialistične republike, vse do mednarodno priznane, samostojne in neodvisne države. Malo je bilo tistih, ki so verjeli, da je kaj takega mogoče, več je bilo tistih, ki so nas prepričevali, da nas je premalo in da samo premajhni za lastno državo. Svobodne in demokratične volitve pa so se še v osemdesetih zdele utopija. A nismo obupali! Aprila 1990 smo končne dočakali prve svobodne in demokratične volitve. Slavila je opozicija, povezana v koalicijo Demos. Postavila si je jasen cilj: samostojna in neodvisna Slovenija. Čeprav je bila za osamosvojitev Slovenije odločujoča zmaga Demosa, njegova vloga v procesu osamosvajanja ni ekskluzivna. Ne glede na vse, slovenskim komunistom ni mogoče odreči njihovega deleža v procesu demokratizacije in osamosvajanja. Slovenski komunisti so prispevali k mirnemu prehodu iz socializma v demokracijo, saj se spremembam niso agresivno upirali, kar bi lahko sprožilo prelivanje krvi. Z izražanjem skepse in opozarjanjem na pasti osamosvajanja, pa so tudi Demos prisili, da se je projekta osamosvajanja lotil bolj premišljeno in dodelano.«

»Na današnji dan pred 28. leti ob 20. uri in 42 minut je predsednik skupščine dr. France Bučar razglasil samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.  Jugoslovanska zvezna vlada in JLA sta na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Generali ene največjih evropskih armad so pričakovali lahko in hitro zmago, vendar doživeli grenak poraz. Slovenske obrambne sile, Teritorialna obramba in policija, so ustavile in nevtralizirale tehnično močnejšega nasprotnika. Zmaga v desetdnevni osamosvojitveni vojni je pomenila, da je mlada država tudi s silo zavarovala politično odločitev za samostojnost in neodvisnost. Posebno hvaležnost smo dolžni izkazovati vsem, ki so za domovino dali največ, svoja življenja. Med njimi je tudi naš rojak Edvard Peperko. Naj počiva v miru!«

»Dragi prijatelji, nič nam ni bilo podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami, pri mednarodnem priznanju smo bili soočeni z nenaklonjenostjo svetovnih velesil. Naša edina sreča je bila, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni. Osamosvojitve si zato ne more lastiti nobena politična opcija. Kot pravi 3. člen ustave je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtuljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenija je domovina nas vseh, zato moramo od »ta država« preiti k »moja država«. Republika Slovenija ni nekaj tam daleč, ampak je moja domovina. V osemindvajsetih letih je naša domovina dosegla izjemne stvari. Smo člani EU, OECD in zveze NATO. Vstopili smo v schengensko območje in med državami nekdanjega socialističnega bloka prvi prevzeli evro in predsedovali EU. Državljani smo na referendumu o EU in NATO jasno povedali, da želimo biti del zahodnega sveta, ki stavi na demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Slovenija je lepa. Sam ne najdem lepše države, pa sem prepotoval kar nekaj sveta. Tako raznolikega koščka nebes na zemlji ne najdete nikjer. Alpe, Slovenske gorice, Velika planina, Jadransko morje, Panonska nižina, Kras, Postojnska jama, Soča, Sava, Blejsko in Bohinjsko jezero ter še mnogo drugih fantastičnih krajev in naravnih znamenitosti. Slovenija je enostavno preveč lepa, da bi smeli nad njo obupati.«

»Če smo v Jugoslaviji po kavbojke hodili v Trst, v Celovec pa po banane in kavo, imamo danes vsega tega tudi v Sloveniji v izobilju. Dolžnost politike pa je, da ustvari okolje, kjer si bo prav vsak državljan te dobrine lahko tudi kupil, ne pa jih samo gledal. Z drugimi besedami povedano. Dostojne plače in pokojnine smo dolžni zagotoviti vsem. Daron Acemoglu z univerze MIT in James A. Robinson s čikaške univerze v knjigi Zakaj narodi propadajo ugotavljata, da se odgovor za več blaginje skriva prav v institucijah države. Avtorja ugotavljata, da je način upravljanja države mnogo pomembnejši kot posedovanje naravnih bogastev. Razviti svet s hitrimi koraki vstopa v 4. industrijsko revolucijo, kjer je digitalizacija delovnih procesov središče vsega. Slovenija v prihodnjih letih potrebuje pospešeno digitalizacijo v gospodarstvu, javni upravi in zdravstvu, če želimo ujeti najbolj razvite. Ker so Slovenke in Slovenci delovni, predani in vztrajni, verjamem, da nam bo uspelo. Spoštovani župan, spoštovane gospe in gospodje, spoštovane državljanke in državljani, prepričan sem, da vsak izmed nas v sebi nosi moč sprememb. Vsako dejanje je pomembno v mozaiku sprememb. Slovenijo moramo graditi na treh vrednotah: svobodi, pravičnosti in varnosti. Slovenke in Slovenci smo različni, ni pa nobene potrebe, da smo večno razdeljeni. Spoštujmo različnost. Dovolimo, da nas različnost bogati, ne pa deli. Skupaj pojmo Zdravljico in ponosno položimo dlan na srce. Živimo na prelepem koščku Zemlje, pogovarjajmo se med seboj, saj bomo kljub razlikam vedno živeli skupaj. Boljše kot se bomo razumeli, hitrejše se bomo razvijali. Zgradimo državo, v kateri bodo ljudje od svojih plač in pokojnin dostojno živeli. Državo, v kateri bo pravici zadoščeno in državo, v kateri se bomo vsi počutili varne. Ko se bomo še medsebojno spodbujali in se veselili uspehov drug drugega, takrat bo jasno, da za Slovenijo še vedno obstaja upanje. Draga Slovenija, moja domovina, vse najboljše!«

Kako pomembna je slovenska kulturna dediščina, so nam pripovedovali otroci folklorne skupine Šolskega kulturno-umetniškega društva Verine zvezdice Osnovne šole Marije Vere pod vodstvom mentorice Vanje Hočevar, v atriju samostana so prijetno zazveneli zvoki Mestne godbe Kamnik in solista Aleša Sedušaka pod taktirko Martina Dukariča.

Moč slovenske besede je z izjemno recitacijo zbranim predstavila Pavla Zabret, s plesom so program obogatile plesalke Plesnega kluba Šinšin pod vodstvom Tine Habun. Za suveren preplet misli in besed je poskrbel Jaka Kovačič. Po uradnem delu slovesnosti pa smo prisluhnili še nepozabnim melodijam slovenske popevke in koncertu v izvedbi Mestne godbe Kamnik s solistko Silvano Nuhijevo.

V soju vrtnih ognjev, v izjemen ambientu dvorišča Mekinjskega samostana, smo tako obujali spomine na prehojeno pot naše samostojne države, z zavedanjem, da jo s svojimi dejanji ustvarjamo prav mi.

»Vse najboljše Slovenija!« 

Fotografije: Klemen Brumec

<< Nazaj | Novice