Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
30.10.2015
Ob bližajočem se 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, po vsej državi na grobovih in grobiščih potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Tudi v občini Kamnik se je popoldan na kamniških Žalah odvila osrednja komemorativna slovesnost, v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik. Slovesnosti se je udeležil župan Marjan Šarec skupaj s podžupanom Matejem Slaparjem, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem ter ostalimi predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik, posebno noto pa so dodali praporščaki.
Uvodne pozdravne besede je zbranim pri grobišču prvih padlih partizanov na Kamniškem namenil župan Marjan Šarec: »Spoštovani zbrani, bliža se prvi november, dan spomina na umrle. Spomnili se bomo svojih svojcev, ki so nas zapustili, na katere še živi spomni. Danes, na tem mestu, pa se spominjamo tistih, ki so v različnih vojnah dali svoja življenja. Tisti, ki so dali svoja življenja, so jih dali za to, da lahko danes svobodno častimo njihov spomin. Da častimo tudi svojo državo. Predvsem pa, da lahko svobodno izražamo svoje mnenje. Prav je, da se vsako leto spomnimo tistih, ki jih ni več med nami. Med nami jih ni, a v naših srcih ostajajo. Njim gre večna zahvala za to, kar so storili. Dali so svoja življenja in to je največ. Slava jim!«
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir pa je v svojem nagovoru poudaril pomen boja in junaštva vseh borcev za svobodno Slovenijo ter dodal naslednje misli: »Spet je pred nami 1. november, dan, kot se še bolj kot običajno, spominjamo naših umrlih svojcev, prijateljev, tovarišic, tovarišev in znancev. Takrat se zavemo, da smo samo droben utrinek v mogočnem toku življenja, ki se lahko podaljša samo s spominom tistih, ki smo jih imeli radi. Zato si vzemimo toliko časa v teh dneh in obiščimo vse grobove padlih za svobodo, prižgimo svečko in položimo cvetje v njihov spomin. Tisti, ki ležijo v njih, so si to zaslužili. Dolga štiri leta je smrt kosila in strašila v naših domovih. Solze so pojile našo zemljo in s krvjo se je pisala narodova zgodovina. Boj za preživetje, boj za življenje in smrt je divjal tudi na tem območju. Ta spominska ploščad in ostali spomeniki širom celotne Slovenije, so pomniki junaštva in tragičnih usod ljudi, ki so trpeli v tej vojni. Med tem smo doživeli še eno vojno v boju za samostojnost in neodvisnost. Čeprav je bila kratka, je iz naše sredine zahtevala novo žrtev – Kamničana, vojaka Slovenske vojske, ki je s svojim življenjem pomagal postaviti temelje novi slovenski državi.Ob tej priložnosti se spomnimo vseh, katerih grobovi so ostali neznani ali pa so pokopani nekje na tujem.
Poklonimo se vsem, ki jim je nasilje med drugo svetovno vojno in po njej vzelo življenje: žrtvam narodnoosvobodilne borbe, civilnim žrtvam vojne, padlim pri Doberdobu, Maistrovim borcem za severno mejo, prekomorcem in padlim v osamosvojitveni vojni. Brez vseh teh žrtev današnje Slovenije ne bi bilo. Begunje, Rab, Gonars in številna druga grobišča slovenskih mož, žena in otrok, raztresena po vsej naši domovini, po gozdovih Menine planine, Dolenjskem, Gorenjskem, Trnovskem gozdu, po Primorski in Rogu, grobovi nasilno izseljenih, interniranih in pobitih ter upepeljenih skoraj po vsej Evropi do Afrike, nas spominjajo in opominjajo na preteklo zgodovino, katero posamezniki danes želijo spreminjati po svojih merilih. Mrtvi so molčeči učitelji zgodovine. Poklonimo se spominu tistih, ki so dali vse, da bi nam bilo lepše. Prižgimo sveče na grobovih in prižgimo droben plamen, vsak v svojem srcu. Slava jim!«
Za kulturni program je poskrbela Mestna godba Kamnik pod taktirko Martina Dukariča, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona in recitatorja gledališke skupine Rudolfi Gregor Kukovič ter Lara Podlesnik pod mentorstvom prof. Marje Kodra.
Zbrani so se nato poklonili še žrtvam pri spomeniku padlih med 1. svetovno vojno, kjer smo ob prisotnosti praporščakov in ob spremljavi Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik ter Mestne godbe Kamnik tudi zaključili osrednjo komemorativno slovesnost.
V nedeljo, 1. novembra 2015, ob 11. uri, pa se bo župan Marjan Šarec skupaj s predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij s položitvijo vencev pred osrednje spomenike v Kamniku poklonil žrtvam, padlim v vojnah.
Sprememba prometnega režima ob dnevu spomina na mrtve
Občini Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (organizator oziroma prireditelj), se zaradi povečanega prometa v času dneva spomina na mrtve, dovoljuje izvesti spremembo prometnega režima na javnih cestah in javnih prometnih površinah s prometno signalizacijo. Sprememba prometnega režima velja od sobote, 31. 10. 2015, od 6. ure do nedelje, 1. 11. 2015, do 20. ure. Podrobnosti sprememb prometnega režima so razvidne iz priložene prometno-tehnične dokumentacije:
- na odseku Poti na Poljane v smeri proti Žalam se vzpostavi enosmerni promet,
- na Šlakarjevi poti se odstrani dva niza cvetličnih korit, in sicer na Žalah in na izvozu na Kolodvorsko ulico,
- Zapora parkirišča pri Parku Evropa
- v križiščih Medvedova – Pot na Poljane, Šlakarjeva – Šutna in Šutna – Šolska se mora v času zastoja oziroma povečanega prometa usmerjati promet s pomočjo policista v križiščih,
- na Kolodvorski ulici se spusti dvižni stebriček, da bo promet iz Žal nemoteno potekal,
- izvede se popolna zapora Samčevega prehoda (od kavarne Veronika do križišča Samostanske in Šlakarjeve ulice),
- na severni in južni strani Šutne se spustita oba dvižna stebrička,
- ob vstopu na Šutno, na severni strani in na južni strani, se namestijo ustrezni prometni znaki, obstoječi znaki se prekrijejo,
- v križišču Medvedove ulice in Poti na Poljane, t.j. pri kmetijski zadrugi, sodišču in pred enosmernim odcepom na Poti na Poljane, se postavijo označevalne table z napisom Žale z označbo ustrezne smeri,
- obvoz za stanovalce Kolodvorske, Streliške in Zapric se uredi po Samostanski ulici,
- na Maistrovi ulici se na kolesarski stezi uredi začasno parkirišče,
- na Sadnikarjevi ulici in Petruškovi ulici se uredi intervencijska pot z odstranitvijo cvetličnih korit.