»Ohranjati moramo dediščino, saj nam te nihče ne more vzeti«

09.09.2018

S tradicionalno nedeljsko povorko narodnih noš in zabavo na glavnem odru so se zaključili 48. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Po ulicah srednjeveškega mesta Kamnik se je sprehodilo okoli 1900 konjenikov, skupin in posameznikov odetih v narodne noše. Obiskovalci povorke, zbralo se jih je več tisoč, so poleg slovenskih lahko opazovali tudi noše iz BiH, Ukrajine, Črne gore, Cipra in Lužiških Srbov. Navdušili pa so tudi starodobni kolesarji, pastirji iz Velike planine ter ljubitelji kraških ovčarjev.

Slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je v svojem slavnostnem govoru pred povorko izpostavil, da Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine poveličujejo slovensko tradicijo, kulturo in dediščino, saj je narod, ki ne spoštuje svoje kulture in dediščine, obsojen na propad. »Zato se je slovenski narod ohranil skozi vsa stoletja, ker je znal ceniti tisto, kar je njegovo. Tudi danes v 21. stoletju to ne sme biti zastarelo, ampak moramo še naprej ohranjati našo dediščino, kajti to je tisto, česar nam nihče ne more vzeti. Vsak drugi konec tedna v septembru se Kamnik spremeni v prestolnico kulturne dediščine in oblačil, nam prikazuje, kako so nekoč živeli in nas opominja za naprej.«

Obiskovalce tega največjega etnološkega festivala v Sloveniji je pozdravil podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana Igor Žavbi. »Zabava, veselje, folklora in tradicija sta te dni napolnila ulice mesta Kamnik. Vse dni festivala so se srečevali prijatelji in znanci, rodilo se je marsikatero novo poznanstvo. V dveh zabavnih večerih pa se je na glavnem odru zabavalo staro in mlado. Hvala vsem obiskovalkam in obiskovalcem, ki ste v teh dneh prišli v Kamnik, brez vas noše ne bi imele pomena. Vsi skupaj pa smo dokazali, da Kamnik ni mrtvo mesto,« je dejal in že povabil na naslednje 49. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine.

»Oblačilna dediščina nam lahko pomaga razumeti načine življenja v preteklosti, hkrati pa je s sodobnimi pristopi in razumevanji močno vpeta v današnjo družbo,« je v nagovoru dejal v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Tomaž Simetinger in nadaljeval: »Pravo čustveno vrednost tega festivala pa predstavljajo tisti, ki jih bomo občudovali v povorki. Tisti, ki izpostavljajo oblačilno dediščino in tradicijo v sodobnem svetu in tisti, ki tako s spoštovanjem in ponosno nosijo pripadnostne kostume.« Zahvalil se je sodelujočim v povorki in vsem, ki sodelujejo na tem festivalu.

Tradicionalni povorki je sledila zabava na glavnem odru, kjer so zabavali Skupina Špica, Ansambel Domačini in Skupina Bojsi. Dopoldanski program pa se je začel z budnico godbe Stadtkapelle Trofaiach in nastopom tujih folklornih skupin. Ves čas festivala je potekal tudi sejem domače in umetnostne obrti ter sejemska prodaja. Oblačilno dediščino pa so obiskovalci lahko spoznali tudi na štirih spremljajočih razstavah. Od teh bo razstava Zakladi hrvaške oblačilne in nesnovne dediščine v Galeriji Miha Maleš odprta še vse do 20. septembra.

Za sveže novice o 48. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine spremljajte facebook stran Dnevi narodnih noš oziroma spletno stran narodnenose.si.

OZADJE

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto v Kamnik privabi več kot 30.000 obiskovalcev. Britanski medij The Guardian ga je letos uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Začetki prireditve segajo v leto 1966, ko so Kamničani organizirali Dan narodne noše. Že prvo leto se je na prireditev odzvalo veliko število prosvetnih društev in posameznikov, tako iz Kamnika kot iz okolice. Prireditev je kar nekajkrat zamenjala ime, tako je leta 1986 Kamnik gostil 16. Dneve narodnih noš, folklore in obrti, kasneje se je preimenovala v Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine – to ime pa se je ohranilo vse do danes, ko je prireditev po številnih vsebinskih preoblikovanjih pridobila široko prepoznavnost. Vsako leto pa v nedeljo, zadnji dan festivala, poteka povorka narodnih noš, ki se je udeleži okoli 2000 posameznikov. Ti se za to priložnost posebej pripravljajo tudi več dni pred prireditvijo. Festival predstavlja ponos mesta, domačini pa mu radi rečejo kar "noše".