Ogenj ni igrača

28.06.2017

 

Med poletnimi počitnicami imajo otroci več časa za različne dejavnosti, tako doma kot na prostem. Ob tem je tudi več priložnosti, da se srečajo z nesrečami, med njimi tudi s požarom.

Da bi bili otroci pri vseh počitniških dejavnostih varni je pomembno, da jih poučimo o:

• nevarnosti ognja in vzrokih za nastanek požara,
• preventivnem ukrepanju in
• pravilnem ukrepanju ob požaru.

Kaj je požar

Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali.

Trikotnik gorenja in gašenje

Za gorenje so potrebni trije elementi, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja. To so gorljiva snov, kisik in toplota. Če katerega izmed njih odvzamemo, bo gorenje prenehalo. Temu pravimo gašenje. Gasimo lahko s hlajenjem (odvzamemo toploto), dušenjem (odvzamemo kisik) ali odvzemanjem gorljive snovi (požar se nima več kam širiti).

Požarna varnost

To je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Še bolje pa je, če poskrbimo, da do požara sploh ne pride. Temu pravimo preventivno ukrepanje. 

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrep je upoštevanje znanja o tem, kako moramo ravnati, da ne bi povzročili požara. Nekaj pomembnih nasvetov:

• električni vodniki in žice niso igrača, še zlasti so nevarni, če so poškodovani;
• če kuhamo, nikoli ne zapuščajmo prostora, še zlasti, če je na štedilniku vroče olje;
• sveče uporabljajmo zelo previdno, vedno jih postavimo na negorljivo površino, stojijo naj ravno in stabilno;
• pirotehnična sredstva nam lahko ob nepravilni uporabi eksplodirajo v roki, iskre, ki nastanejo ob vžigu, pa lahko povzročijo požar;
• prazne embalaže vnetljivih tekočin, kot so čistila, razredčila, laki in podobno, ter pršilk pod tlakom nikoli ne mečimo v ogenj;
• če kurimo v naravi (piknik, kres ipd.), mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom in dovolj oddaljeno od gozda ali posameznih dreves. Če je vreme suho in vetrovno, kurjenje raje opustimo.

Igra z ognjem

Z vžigalicami in vžigalniki se ne igrajmo. Takšno ravnanje je neodgovorno in nevarno. Tako ne ogrožamo le svojega življenja, temveč tudi življenje drugih ljudi. Še posebno pazljivo ravnajmo z odprtim ognjem:

• na bencinski črpalki, ker so bencinski hlapi zelo vnetljivi;
• v naravi ob suhem in vetrovnem vremenu, ker že nedolžna iskra lahko zaneti požar;
• v prostoru, v katerem so prisotne nevarne snovi ali plinske jeklenke, ker lahko pride do eksplozije.

Kako se odzovemo, če izbruhne požar

Požar se lahko širi zelo hitro, zato je bistveno, da se odzovemo mirno, hitro in hkrati tudi pravilno, saj s tem lahko požar na začetni stopnji pogasimo tudi sami. Uporabimo gasilnik ali kako drugo priročno sredstvo.

Kako lahko sami pogasimo začetni požar

Če zaradi kakršnega koli vzroka vendarle zagori, lahko začetne požare manjšega obsega (npr. goreč predmet) pogasimo tudi sami z vsemi gasilnimi sredstvi, ki jih imamo pri roki, na primer z vodo, odejo, obleko, peskom, zemljo, vejami, lopato, metlo itn.

Gašenje z vodo je lahko tudi nevarno

Za pravilno in učinkovito gašenje je pomembno vedeti, kaj gori. Ali veste, da voda ni vedno primerno gasilno sredstvo? Je električno prevodna in zelo burno reagira z nekaterimi snovmi (s pregretimi maščobami). Zato električnih naprav in pregretega olja v ponvi nikoli ne smemo gasiti z vodo! Pregreto olje v ponvi najučinkoviteje zadušimo s pokrovko ali mokro krpo.

Gasilni aparat (gasilnik)

Najprimernejši za gašenje začetnih požarov je gasilni aparat ali gasilnik. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi (vodo, peno, CO₂ ali ABC-prahom) in različnih velikosti. Na vsakem gasilniku je tudi navodilo, kako se uporablja. Preberite ga!

Umik na varno je evakuacija

Umik iz stavbe na varno se imenuje evakuacija. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Evakuacijska pot je označena z evakuacijskimi znaki, ki s puščico kažejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega mesta. Evakuacijska pot je narisana na načrtu evakuacije, ki v objektu visi na vidnem mestu.

Pri evakuaciji je pomembno vedeti:

• če je v prostoru dim, se premikajmo oziroma plazimo po tleh, saj je zrak pri tleh čistejši;
• usta in nos si prekrijmo z vlažnim robčkom ali krpo ter se umikajmo v smeri evakuacije;
• izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob stenah;
• preden odpremo vrata, kljuko preverimo s hrbtno stranjo dlani. Če je topla, vrat ne odpirajmo, kajti na drugi strani je požar;
• če zaradi ognja in dima ne moremo zapustiti sobe, zaprimo vrata, pred režo pod njimi pa položimo krpo, kar bo upočasnilo dotok dima v sobo;
• če se ne moremo varno umakniti, odprimo okno in pokličimo na pomoč;
• nikoli ne uporabljajmo dvigala, umikajmo se po stopnicah.

Zastrupitev z dimom

Dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali, so spremljevalci vsakega požara. Največja nevarnost ob požaru je zastrupitev z dimom. Vdihavanje plinov, ki nastajajo ob požaru, vodi v nezavest. Ker je dim lažji od zraka, se bo zadrževal pod stropom, zato je v takšnem primeru najbolje, da se plazimo po kolenih. Če je le mogoče, si usta in nos prekrijmo z vlažnim robčkom, da bomo lažje dihali. Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob zidovih.

Številka 112

Na številko 112 lahko pokličemo v kateri koli državi EU, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč ali druge reševalne službe.
Na številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če je račun prazen, ali pa pošljemo kratko sporočilo (SMS). Kličemo lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ob klicu na številko 112 ostanimo mirni in povejmo kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in okoliščine na kraju nesreče ter kakšna pomoč je potrebna.

Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

<< Nazaj | Novice