Mali grad

Odprtje razstave Kamničana Bogdana Potnika napolnilo preddverje občinske stavbe do zadnjega kotička

05.04.2017

 

Odprtje razstave Kamničana Bogdana Potnika napolnilo preddverje občinske stavbe do zadnjega kotičkaŽupan Marjan Šarec je popoldan v preddverju občinske stavbe odprl razstavo Kamničana Bogdana Potnika z naslovom »Pregled po poti ljubiteljske slikarske poti«. Razstava, ki je napolnila preddverje občinske stavbe do zadnjega kotička, je postavljena na ogled v okviru občinskega praznika in ob 90. rojstnem dnevu gospoda Bogdana Potnika. 

Gospod Bogdan Potnik se je rodil 6. aprila 1927 v Zabukovici pri Žalcu. Risarska žilica pa ga spremlja že vse življenje. »Veličina življenjskega jubileja, ki jo pomeni 90-letnica Bogdana Potnika, ni v številu preživetih let, temveč v sijajnem loku njegovega likovnega ustvarjanja. Doživljeno obdobje je bilo do kraja izkoriščeno za neutrudno negovanje slikarskega talenta, za neprestano delo in neprestano iskanje, ki je dalo zavidanja vredno število likovnih dosežkov. Biti slikar-umetnik je bila mladeničeva želja že v osnovni šoli, ki jo je kruto odrinila v pozabo 2. svetovna vojna, polna težkih preizkušenj in nenehnega boja za golo preživetje.«

»Po koncu te kalvarije je odšel na srednjo tehnično šolo v Ljubljano. Po zaključku poklicnega izobraževanja je hotel šolanje nadaljevati v umetniški smeri, kjer bi pridobil znanje, s katerim bi lahko ustvarjal slikarske podobe čudovitih vedut, ki jih je vedno občudoval z vsemi svojimi čutili. Želja se mu ni uresničila, a ostal je še naprej slikar v srcu in ljubitelj lepega v duši. Ko se je po koncu študija zaposlil kot strojni inženir v tovarni kovinske industrije Titan v Kamniku, se je vključil v kulturni utrip mesta ter se družil s tamkajšnjimi likovnimi ustvarjalci in drugimi kulturniki. Ob delu je začel s slikarskimi poskusi. Risba pomeni Potniku osnovni gradnik njegovih likovnih zapisov na začetku njegove ustvarjalne poti in tako je še danes.«

»Po preučitvi mnogih likovnih tehnik si je akvarel spontano prisvojil kot svoj primarni slikarski medij. Motivika njegovih risb in akvarelov so predvsem vedute in odlično sociološko okarektirizirani portreti, ki v prefinjeni podrobnosti povzamejo vse tiste elemente portretiranca, ki ga takoj postavijo v prepoznavno podobo. Njegove vedute v akvarelu le redko kdaj ostajajo brez konturne risbe, skoraj vedno pa se pojavljajo v prvem planu, tako da še podkrepijo barvno kompozicijo. Skozi njegov več kot polstoletni slikarski program je uspel kot kronist časa in še posebej prostora prenesti na papirni nosilec mnogo etnoloških posebnosti, ki so že klonile pod težo časa ali pa so še danes podobe etnoloških biserov krajine in človeka, ki živi v tem okolju. Mnogokrat sta se v njegovi skicirki sočasno znašla zanimiva stara arhitektura in njen prebivalec. Kot slikar avtodidakt je Bogdan Potnik takoj na začetku svoje slikarske poti zbudil zanimanje strokovne javnosti, zato ga že leta 1974 najdemo na prvi republiški slikarski koloniji v Seliščih pri Radencih, kjer v družbi največjih samoraslih slikarjev Slovenje zbudi pozornost kot samosvoj risar krokijev in portretov. Bogdan Potnik je ustvaril vrsto odmevnih slikarskih ciklusov v akvarelu s poti po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, portrete sodobnikov. Tudi na pričujoči razstavi je pripravil nekaj skupaj okvirjenih slikarskih zgodb, s katerimi dokazuje svojo slikarsko veličino in človeško občutljivost za malega človeka in njegov življenjski prostor. Nedvomno bi si zaslužil odmevnejšo monografsko razstavo in v večji galeriji, kjer bi lahko bolje predstavil svojo ustvarjalno pot, ki se je dotaknila tudi karikature, kiparstva in grafike. Toda Bogdan Potnik se je v naš kulturni prostor zapisal kot izvrsten akvarelist in kronist našega časa je o življenjski in umetniški poti gospoda Potnika zapisal akademski slikar Lojze Adamlje.

Ob odprtju razstave je gospod Bogdan Potnik hudomušno pripovedoval o svojem življenju in med drugim poudaril: »Nikoli nisem gledal, kakšen je človek in kakšno politično prepričanje ima. Gledal sem na to, da je predvsem človek. Človek na mestu. Vsak, ki me pozna, ve povedati, da nikoli nisem delal problemov z ljudmi. Iskrena hvala.«

Župan Marjan Šarec je gospodu Potniku zaželel iskrene čestitke ob častitljivem in občudovanja vrednem jubileju, ki ga praznuje jutri, mu podaril majoliko in šopek cvetja ter dejal: »V veliko veselje nam je, da vas lahko gostimo v stavbi Občine Kamnik, kjer si bomo lahko ogledovali vaš opus. Dokazujete, da se tehnika in umetnost nikakor ne izključujeta, ampak, da gresta lahko z roko v roki. Dokazujete, da nam lahko umetnost lajša vsakodnevne tegobe. Ko smo v stiski in imamo težave, se lahko zatečemo k umetnosti. Za umetnika je veliko priznanje takrat, ko mu ljudje priznajo, da dela dobro. In, če ugotavljam po današnjem obisku, lahko rečem, da doslej takšnega obiska ni premogla nobena razstava, ki smo jo gostili v prostorih občinske stavbe. Ta obisk dokazuje, da vas ljudje cenijo. Da vas ljudje poznajo. Da so vam resnično hvaležni za vaš življenjski opus. Vaše življenje ni bilo vedno lahko, morali ste se boriti, si prizadevati. Življenje nas večkrat postavi pred takšne ali drugačne preizkušnje. Vaše slike pa izražajo ljubezen do Kamnika. Ljubezen do sočloveka. Ljubezen do življenja. Zato, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, besede so v tem trenutku popolnoma odveč. Kajti, kako bi lahko z besedami ponazorili življenjsko pot tako velikega umetnika, če imamo na stenah njegova dela, ki govorijo sama zase. Dovolite mi, da vam pred jutrišnjim osebnim praznikom izrečem iskrene čestitke in se vam zahvalim za vse vaše delo!«

Strokovno mnenje o slikarskih delih je podal akademski slikar Lojze Adamlje, za preplet misli je poskrbel Tone Ftičar. V kulturnem programu pa so sodelovali citrar Tomaž Plahutnik, kitarist Matic Smolnikar, z duetom violin sta dogajanje popestrili dijakinji Manja Planinc in Monika Vodlan, z recitacijo pa Vladka Bučevec in Marija Golob.

Razstava bo v preddverju, prvem in drugem nadstropju Občine Kamnik na ogled do ponedeljka, 8. maja 2017, in sicer v času uradnih ur Občine Kamnik, torej v ponedeljek, od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo, od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure in v petek, od 8. do 13. ure.


<< Nazaj | Novice