Mali grad

Odprtje nove stalne razstave ob 55. obletnici delovanja Medobčinskega muzeja Kamnik

21.12.2016

 

Župan Marjan Šarec se je zvečer skupaj z ministrom za kulturo Republike Slovenije Antonom Peršakom in direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar udeležil odprtja nove stalne razstave z naslovom »Na planincah luštno biti – življenje na kamniških planinah«, ki krasi prostore gradu Zaprice. Medobčinski muzej Kamnik pa je ob tej priložnosti obeležil tudi 55. obletnico delovanja.

Odprtje nove stalne razstave ob 55. obletnici delovanja Medobčinskega muzeja Kamnik

Nova stalna razstava na interaktiven način prikazuje življenje na kamniških planinah, in sicer skozi različne letne čase, iz preteklosti, od prvih arheoloških najdb, do sedanjosti. Avtorici razstave sta Janja Železnikar in mag. Zora Torkar, oblikovala pa jo je Polona Zupančič, Mi ka do.

Velika planina je največja pašna planina na Slovenskem, ki je v veliki meri ohranila svojo prvobitnost in tradicijo, pa kljub temu še živi. Kaj je bil najprej človek v planinah – lovec, nabiralec, rudar ali pastir? Komu pripadajo številni odlomki lončenih posod, orodij, kresilnikov in nakit? Skozi arheološke najdbe ob razstavi spoznavamo vsakdanjik pastirja v rimskem času in najstarejši do sedaj znani tloris pastirske bajte s konca 16. stoletja na Veliki planini. Pa tudi, koliko desetletij se je vlekel spor med mestom Kamnik in Andrejem pl. Lambergom s Črnelega glede pašnih pravic. Leta 1538 se v pisnih virih prvič omenja Velika planina kot Velika konjska planina.

Skozi razstavo spoznavamo življenje in delo pastirjev v poletnih mesecih, njihovo družabno življenje, ustvarjalnost in celo vraževernost. Še danes so pastirske ovalne bajte in trniči – posebno oblikovan sir, velika posebnost ne samo Velike planine, ampak celotnega alpskega sveta. Da ne govorimo o endemičnih živalskih in rastlinskih vrstah, ki živijo in rastejo le na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Velika planina živi tudi pozimi, ko dobi druge obiskovalce – pohodnike, smučarje, krpljarje in bajtarje.

Ob odprtju je zbrane sprva pozdravila in nagovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar.

Župan Marjan Šarec je novo stalno razstavo pospremil z mislijo, da bi si jo ogledalo čim več obiskovalcev in Medobčinskemu muzeju Kamnik čestital ob jubileju: »Prisrčno pozdravljeni na odprtju razstave, ki je pripravljena z izjemno skrbnostjo, izjemno strokovno in verjamem, da boste ob njej uživali tako vi kot tudi drugi obiskovalci. Nocoj obeležujemo tudi 55. obletnico Medobčinskega muzeja Kamnik, zato spoštovana direktorica mag. Zora Torkar, ob častitljivi obletnici muzeja vam želim še naprej toliko zanosa in energije, da bomo lahko tudi v nadalje uživali v razstavah, kot je današnja in tudi ob drugih dogodkih. Velika planina je biser, čeprav je z njim včasih tudi nekaj težav in zapletov, a verjamem, da se bo v prihodnosti tudi to rešilo. Kjer je volja, tam se najde tudi pot. Spoštovani, dovolite mi, da vam zaželim mirne božične praznike, srečno v letu, ki prihaja, da bi se vam izpolnilo čim več vaših pričakovanj in želja, hkrati pa iskrene čestitke tudi ob prihajajočem državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti.«

Slavnostni govornik, minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak pa je med drugim povedal: »Lepo, da ste se v tako izjemnem številu odzvali na odprtju razstave. Tisto, kar se mi zdi ob tej razstavi presenetljivo, je bogastvo, ki priča o življenju na Veliki planini in zdi se samo po sebi nekaj zelo preprostega. Tisto, kar pa je resnično presenetljivo, je to, da to traja že tisočletje. Kot boste videli, so na razstavo postavljene najdbe iz prazgodovinskega časa, Velika planina pa je živela že zelo zgodaj, ko so ljudje na njej lovili kot lovci in celo že živeli kot pastirji. Ob vsem tem je ostalo veliko kulturne dediščine. Gre za območje, in to govori tudi o Kamniku kot kraju, ki je bil že v zgodnjem srednjem veku pomembno mesto in ena najbolj pomembnih dinastij je imela tukaj svoje mesto, v katerem je kultura živela že skorajda od prazgodovinskih časov. Kaj je v te kraje privabljalo ljudi, kaj jih je spodbudilo, da so se ljudje tako zgodaj vključili v razvoj civilizacije, je seveda stvar, o kateri lahko več povejo antropologi, etnologi in zgodovinarji. A očitno imajo ti kraji neko privlačnost, po drugi strani pa nek naboj, ki je spodbuden.«

Za glasbeno popestritev so poskrbele Ljudske pevke Predice.


<< Nazaj | Novice