Odgovor na članek "Meščanska korporacija Kamnik in občinska stavba"

V časopisu Kamničan-ka smo v 6. številki lahko prebrali prispevek z naslovom Meščanska korporacija Kamnik in občinska stavba, v katerem gospod Drago Sopčič iz Ljubljane v zvezi z vračilom občinske stavbe povsem nekritično namiguje na izsiljevanje občinske uprave oziroma mestnih veljakov. V članku gospod Sopčič omenja besede podžupana Mateja Slaparja, češ, da se bo Občina Kamnik zaradi zahteve Meščanske korporacije, ki v denacionalizacijskem postopku zahteva občinsko stavbo v naravi nazaj, primorana izseliti na oddaljeno lokacijo, najverjetneje izven Kamnika, zaradi česar naj bi prišlo do revolta javnosti.

Zakon o denacionalizaciji določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino. Če nepremičnine v naravi ni mogoče vrniti, gre upravičencu odškodnina.

Meščanska korporacija v postopku dejansko zatrjuje, da je sedanjo občinsko zgradbo mogoče nadomestiti z drugo, in sicer se občina po mnenju Meščanske korporacije lahko seli v Mekinjski samostan ali pa v bivšo Stolovo upravno stavbo na Duplici. Občina tej trditvi v postopku ves čas aktivno oporeka, saj to dejansko ne drži, česar se zavedajo tudi člani Meščanske korporacije – predvsem tisti, ki so občani občine Kamnik in odlično poznajo kamniške razmere in možnosti. Prav tako občina v postopku oporeka vračilu nepremičnin na pokopališču Žale, Malem gradu ter nepremičnine, v kateri se nahaja Policijska postaja Kamnik.

Člani Meščanske korporacije ves čas zatrjujejo, da jim je pravzaprav vseeno, ali dobijo občinsko stavbo nazaj v naravi ali pa dobijo odškodnino, plačano s strani države. Da bo le vse v skladu z zakonom. Pa vendar te njihove trditve ne držijo. Vse bolj se vsiljuje misel, da Meščanska korporacija na vsak način želi v naravi dobiti občinsko zgradbo, pa četudi za ceno selitve javnih služb izven mestnega središča. To je po eni strani pravzaprav tudi razumljivo. Dejstvo je namreč, da namerava Meščanska korporacija v primeru, da dobi v naravi vrnjeno občinsko zgradbo, od občine zahtevati tudi odškodnino zaradi nemožnosti uporabe za vsa leta od vložitve zahtevka (1991) pa do pravnomočne odločbe o vrnitvi.

»Za vsak slučaj«, da pa vendarle ne bi prišlo do zavrnitve njenega zahtevka oziroma izplačila odškodnine s strani države, je Meščanska korporacija občini v postopku »velikodušno« ponudila občinsko stavbo v najem. Zakaj najem, spoštovani člani Meščanske korporacije, ko pa se vendar uprava po vaših zatrjevanjih tako z lahkoto seli drugam? Tudi gospod Sopčič v svojem prispevku zatrjuje, da bi bilo za občinsko upravo najprimerneje, če bi ostala na sedanji lokaciji. Seveda za ustrezno najemnino, ki bi jo občina iz javnih sredstev plačevala najemodajalki – Meščanski korporaciji Kamnik. Prav tako tudi UE in FURS, ki trenutno najemnine ne plačujeta.

Občina Kamnik stoji na stališču, da »pretvorba« lastništva v najemno razmerje glede istega objekta vsekakor ni situacija, ki jo je predvidela zakonska določba, omenjena na začetku tega sestavka. Če zavezanka v postopku dokaže, da nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo, je potrebno zahtevek za vračilo v naravi zavrniti oziroma upravičencu (s strani države) plačati ustrezno odškodnino. Sicer bi se lahko s ponudbo o najemu upravičenec vedno (četudi morda s figo v žepu) polastil nepremičnine. Kasneje pa bi po lastni volji najemnino višal ali pa odstopil od najemne pogodbe. Konec koncev je (tudi dolgoročna) najemna pogodba še vedno le pogodba, od katere se da odstopiti. V postopku razdrtja najemne pogodbe pa najemnica ne bi imela več možnosti ugovora, da se nima kam seliti. To za najemno razmerje glede poslovnega prostora ni niti malo relevantno!

Pa poglejmo drugo situacijo. Vsekakor zakonito. V kolikor bo v postopku dokazano, da (sedanje) nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo, bo država Meščanski korporaciji plačala odškodnino, občina pa bo obdržala nepremičnino. Res je sicer, da Meščanska korporacija ne bo upravičena zahtevati odškodnine zaradi nemožnosti uporabe od občine, vendar ob tem ne gre spregledati dejstva, da bi ta odškodnina bila plačana iz javnih sredstev, v kolikor bi se v postopku takšna zahteva izkazala za utemeljeno. Sredstev občanov občine Kamnik. Tudi sredstev tistih članov Meščanske korporacije, ki so občani občine Kamnik.

Vsa odškodnina, vsa sredstva, namenjena preselitvi v Mekinje oziroma na Duplico… vse bi bilo plačano iz javnih sredstev (če za hip spregledamo dejstvo, da selitev niti formalno niti dejansko ne bi bila mogoča, niti zakonita). Sredstev, ki jih občina namenja za gradnjo javne infrastrukture, za javne vrtce in šole, šport, kulturo, kmetijstvo, podjetništvo, socialne transfere, …

Res je, spoštovani gospod Sopčič, korporaciji je bila z odvzemom premoženja storjena krivica. Tega ne more nihče zanikati. Ravno iz tega razloga je država sprejela Zakon o denacionalizaciji. Da se krivice popravijo. Za takšne primere je država predvidela izplačilo odškodnine namesto vračila v naravi. Tudi izplačilo odškodnine se šteje za popravo krivic, mar ne? Ne dopustite, da se zaradi pravnih zgod in nezgod pripetijo nove krivice, spoštovani člani Meščanske korporacije. Krivice, ki bodo povzročene vsem občankam in občanom občine Kamnik.

Za to, spoštovani gospod Sopčič, spoštovani člani Meščanske korporacije, se borijo mestni veljaki. Za to, da bo občina še naprej dostopna za vse občane, da bo še naprej lahko skrbela za opravljanje javnih služb, da bo skrbela za napredek, gospodarski razvoj, pa tudi za najšibkejše prebivalce občine!

… pa pravzaprav v tem primeru mestni veljaki sploh niso pomembni… tudi člani Meščanske korporacije ne… Njihovi položaji in članstva bodo slej ko prej končani … Občina (in konec koncev tudi občinska zgradba) pa bo tu še dolgo. Poskrbimo vsi skupaj, da bo tudi v prihodnje čim bolje služila občanom in skupnosti.

<< Nazaj | Novice