Novosti na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

Občanke in občane obveščamo, da je na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev prišlo do nekaterih novosti, predvsem glede subvencij kosila in denarne socialne pomoči ter varstvenega dodatka. Spremembe na področju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka so vezane na delo centrov za socialno delo.

Subvencija kosila

Z dnem, 1. 2. 2017, pripada subvencija kosila učencem, ki se redno šolajo in so prijavljeni na kosilo ter, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 36 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Tem učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila. Staršem učencev, ki so trenutno že upravičeni do subvencije kosila v višini 40 odstotkov ali 70 odstotkov, bodo šole za mesec februar 2017 upoštevale novo 100-odstotno višino subvencije in jim ni potrebno na novo vlagati vlog – to velja samo za tiste, ki imajo kosila priznana na podlagi odločbe za otroški dodatek ali državne štipendije, ne pa tudi za tiste, ki jo imajo na podlagi posebne vloge in odločbe za kosila učencev. Tem bo pravica priznana z novim šolskim letom oziroma, ko bodo po izteku veljavne odločbe vložili novo vlogo.  

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek

Z dne, 1. 2. 2017, se na področju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka s spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih kot premoženje pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ne upošteva stanovanje ali hiša, v kateri oseba dejansko prebiva, ima prijavljeno stalno prebivališče in, katere vrednost hkrati ne presega ali dosega višine 120.000 evrov.

Omejitev dedovanja zapustnikovega premoženja se bo po novem izvedla le v primeru, če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in je prejemal denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, ker je imel v lastni stanovanje ali hišo, v kateri je dejansko prebival in imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 evrov in, ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati. Omejitev dedovanja se v tem primeru izvede do višine vrednosti prejete denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije se bo po novem v Zemljiško knjigo vpisala v zgoraj omenjenem primeru, v katerem se bo ugotovilo še, da je samska oseba ali družina v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek prejela več kot 18 krat in pod pogojem, da soglaša za vpisom zaznambe.

Sprejete spremembe zakonodaje tako črtajo institut zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah v lasti upravičenca do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo po uradni dolžnosti izbrisalo vse zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist Republike Slovenije, ki temeljijo na odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka izdani po 1. 1. 2012. Pri vlogah vloženih po 1. 1. 2017 se bodo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin vpisovale skladno z novimi zakonskimi pogoji in se bodo le-ta vpisale šele po preteku 18 mesecev po začetku uporabe novega zakona, to je 18 mesecev od 1. 2. 2017. 

Omejitev dedovanja po Zakonu o dedovanju po starem se ohrani za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ki so bili do omenjenih pravic upravičeni v skladu z zakonskimi določbami, veljavnimi do začetka uporabe novele zakona. Omejitev dedovanja se izvede v enakem obsegu, kot ga določa trenutno veljavna zakonodaja, to je do višine:

• 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova prejemanja varstvenega dodatka,
• do višine prejete denarne pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšanje še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči, če je zapustnik omenjeno pomoč prejemal več kot 12 mesecev.

Še vedno so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje in si jih ne morejo pridobiti na drug način. V postopkih ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka se bo torej znotraj centrov za socialno delo pri vsakem posameznem primeru torej ugotavljala preživninska zmožnost polnoletnih otrok.

<< Nazaj | Novice