Nagrada Snovalec 2014 projektu Trnič na vsako mizo

V okviru projekta Trnič na vsako mizo, enem izmed treh ponosnih dobitnikov naziva Snovalec 2014, so pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik konec marca tradicionalni velikoplaninski sir prvič znova predstavili širši javnosti. Trnič, trdi sir značilne hruškaste oblike so v zadnjih stoletjih poleti med pašo na Veliki planini iz skute, smetane in soli izdelovali pastirji. Vedno v paru, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi. Po izročilu so jih podarjali izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, celo obljube zakona. Zavod jih z nagrajenim projektom po pol stoletja znova obuja kot kulinarično posebnost, ne zgolj spominek.

Med 43 prijavami na poziv Snovalec, s katerim sektor za turizem javne agencije SPIRIT Slovenija spodbuja uresničevanje inovativnih idej s področja turizem, je strokovna komisija izbrala 3 izstopajoče projekte, katerih avtorji prejmejo naziv Snovalec 2014 in denarna sredstva v višini 5.000 evrov nepovratnih sredstev (bruto znesek). Med nagrajenimi projekti je tudi Trnič na vsako mizo, ki znova obuja tradicijo trdega sira značilne hruškaste oblike z Velike planine.

Pastirji so trniče postopno nehali izdelovati in tradicija se je skoraj izgubila, le po zaslugi nekaj redkih posameznikov se je ohranila v obliki izdelave trničev kot spominkov, pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pa si s projektom Trnič na vsako mizo sir s podporo strokovnjakov in lokalnih gostincev prizadevajo obuditi kot kulinarično posebnost.

Strokovna komisija je podelitev naziva projektu opredelila z naslednjimi besedami:

»Trnič (na vsako mizo) je okusen, okrašen sirni hlebček z Velike planine nad Kamnikom, ki predstavlja posebnost naše kulturne, pastirske dediščine. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik si je zadal pomembno nalogo: organizirati želi obsežno izdelovanje trničev in jih vključiti v kulinarične turistične vsebine. Za trniče so poiskali primernega izdelovalca, izdelali celostno podobo in posebno embalažo, pripravljajo celovito zaščito trničev, dogovarjajo se tudi za umestitev na izbrana prodajna mesta in vključitev v ponudbo izbranih restavracij po vsej Sloveniji. Strokovna komisija pozdravlja ta primer dobre prakse, kako pozabljeno tradicionalno regionalno živilo pretvoriti v invencijo na državni ravni.« (http://www.btps.si/depositview.aspx?dpid=2106&lng=sl in http://www.btps.si/depositview.aspx?dpid=2067&lng=sl)

Trnič je bil kot pomemben del projekta Okusi Kamnika, ki izpostavlja za kamniško okolje značilne jedi, v njegovem okviru konec marca tudi prvič uradno vseslovensko predstavljen, obeležili pa so ga še s prvim 2-tedenskim Praznikom trniča.

V teh dneh si je zavod zadal trnič ponuditi še po vsej Sloveniji v izbranih restavracijah in trgovinah, obenem pa si ga bodo prizadevali predstavljati na različnih dogodkih po Sloveniji in ob številnih ustreznih priložnostih, s čimer želijo trnič postaviti na vsako (slovensko) mizo.

Velikoplaninski trdi sir trnič
Trniči so vrsta trdih sirov značilne hruškaste oblike, ki jih pripravljajo na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah in veljajo za posebnost kulturne dediščine pastirstva in alpske kulture v slovenskem prostoru.

Izdelani so iz skute, smetane in soli ter okrašeni s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi paličicami, t. i. "pisavami". Izdelovali so jih v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi; izbrankam so v znak ljubezni podarili enega, drugega pa obdržali.

Posamezen trnič je narejen iz približno 2 litrov mleka in se uporablja v vsakodnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem; zelo priročen je za ribanje na jedi. Kot sušen sir ima trnič takorekoč neomejen rok trajanja in ga ni treba hraniti v hladilniku.

Pisave
Pisave so 20 cm dolge in do 2,5 cm široke deščice iz lipovega, javorovega, bukovega, macesnovega ali leskovega lesa, ki imajo vrezane različne ornamente. Pisave so v preteklosti rezljali pastirji med pašo in vsak je imel svoj prepoznavni vzorec - pisavo, s katerim je okrasil svoja trniča.

Uporaba
Mladi trnič lahko nastrgamo in ga posipamo na rižote, kaše, testenine, juhe in solate, kot dodatek pri pripravi mesnih in ribjih jedi ali kot samostojno predjed oz. poobedek v obliki tankih rezin z dodatkom medu, popra, tudi pokapanega z oljčnim ali bučnim oljem. Narezanega lahko opečemo z dodatkom masla.

Zaradi posebnega naravnega okusa je naribani trnič primeren za popestritev okusov različnih jedi, celo sladic. Svež trnič ima nežen okus, zato ga dodamo med ali na jedeh z manj ostrim okusom, z zorenjem pa postaja ostrejši in žlahtnejši. Starani trnič se zato uporablja kot dodatek tudi bolj karakternim jedem s polnim okusom.

Močneje presušen trnič zmehčamo in ga naredimo primernejšega za rezanje tudi tako, da ga za nekaj časa namočimo v vroče mleko.

Okusi Kamnika
Trnič je pomemben del Okusov Kamnika, projekta Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, ki poteka pod okriljem Okusiti Osrednjo Slovenijo in s pomočjo lokalnih gostincev domačim in tujim obiskovalcem predstavlja tipične jedi z območja Kamnika.

Izbrane jedi, ki imajo kulturno vrednost in predstavljajo mešanico med tradicionalno in sodobno kulinariko Kamnika, posredno predstavljajo celotno kamniško območje in nakazujejo njegovo družbeno raznolikost.

Besedilo: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
Fotografije: Občina Kamnik

<< Nazaj | Novice