Mednarodni dan gozdov 2018: Gozdovi za trajnostna mesta

Na današnji dan, 21. marca, vsako leto na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan gozdov, dan posvečen promociji in ozaveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda, kot enega najpomembnejših naravnih bogastev. Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Gozdovi za trajnostna mesta«.

Mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje prebivalcem nudijo številne pozitivne učinke, med katerimi izpostavljamo:

• Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje.
• Strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8° C in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov.
• Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb.
• Drevesa delujejo kot »zračni filter«, ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka.

• Drevesa zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.
• Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter - pomagajo jo čistiti.
• Ustrezno gospodarjeni urbani gozdovi predstavljajo pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne rastlinske in živalske vrste. Pomagajo ohranjati in povečevati biotsko pestrost mest.
• Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta.
• Mestni in primestni gozdovi spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje.

Če pa nam gozdovi v naši okolici nudijo toliko dobrega, je prav, da se tudi mi, uporabniki, vprašamo:

• Ali priznavamo gozdu njegov prostor, njegovo življensko okolje pri sodelovanju v mnogih procesih upravljanja s prostorom (OPN-ji, lokacijskimi načrti, …)?
• Ali spoštujemo pravila obnašanja z svojimi navadami in dejanji , ko se zaradi svojih dobrobiti odpravimo v gozd ( hoja po zato določenih stezah, nabiranje gozdnih pridelkov do določenih količin, …)?
• Ali vse prevečkrat pozabimo, da gozd ni odlagališče našega nemodnega ali iztrošenega materialnega preobilja in komunalne deponije?
• Ali so drevesa, ki stegajo svoje veje čez našo posestno mejo dobrodošli sosedje ali pa travmatična grožnja našim nepremičninam?

Pošten razmislek vsega navedenega v tem dnevu, bo gotovo pripomogel k boljšemu razumevanju drug drugega, to pa je prav gotovo temelj trajnostnega medsebojnega odnosa.

Gozdno kroniko Zavod za gozdove Slovenije, Krajevne enote Kamnik si lahko preberete tukaj.

Vir: kamniški gozdarji

<< Nazaj | Novice