»Mavrica kulture« v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju

Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine smo prireditev na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju namenili kulturni dediščini Slovenije. Zbrane sta pozdravila in nagovorila ravnateljica šole Jožica Hribar in podžupan Občine Kamnik Matej Slapar.

Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Prav tako se v mesecu marcu ob občinskem prazniku spominjamo dediščine kamniškega rojaka, generala, osvoboditelja in pesnika Rudolfa Maistra, 14. marca pa je minilo 80 let od odkritja okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku.

Naša šola se je leta 2011 prijavila na javni poziv za pridobitev naziva »kulturna šola«, s katerim želi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti motivirati šole, da postanejo žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju in krepijo ustrezno kulturno vzgojo in ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih področjih. Ocenjevalna komisija za vrednotenje prijavljenih vlog je ugotovila, da izpolnjujemo vse kvalitativne in kvantitativne pogoje in nam za obdobje 2012–2015 podelila naziv »KULTURNA ŠOLA«. Leta 2015 smo uspešno prestali postopek obnovitve naziva. Naziv Kulturna šola bomo lahko uporabljali še naslednjih pet let, do 31. 8. 2020.

Učenci in učenke imajo skozi celotno šolanje veliko priložnosti, da razvijajo svoje talente na področju glasbe, plesa, gledališča in literature; lahko se vključijo v številne interesne dejavnosti na področju umetnosti, na šoli redno prirejamo kulturne dogodke, za učence, starše in širšo javnost. Delček tega so nam prikazali na dnevu odprtih vrat.

V prireditev Mavrica kulture nas je vpeljal otroški pevski zbor s pesmijo Golobica. Zbor vodi Peter Pogačar.

Slovenska ljudska dediščina je zelo bogata. Poleg ljudskih pesmi, šeg in navad obsega tudi obsežen nabor ljudskih plesov. Otroški ljudski plesi naj bi nastali iz obrednih in odraslih plesov. Otroci so pri plesu posnemali odrasle in njihove plese poenostavljali. Sicer pa otroške ljudske plese uvrščamo med igro, saj se po gibnosti pri obeh dejavnostih skoraj ne ločijo. Interesna dejavnost Ljudski plesi in igre na šoli deluje že vrsto let. Dejavnost vodita mentorici Boža Drolc in Judita Pavlinič. Pripravili so sklop plesov z naslovom Velikonočni ponedeljek.

Zborovstvo je tista kulturna dejavnost, po kateri nas zelo dobro poznajo tudi v svetu. Kako smo Slovenci zavezani zborovski glasbi, veliko povedo tudi številke. V državi z dvema milijonoma prebivalcev je aktivnih članov pevskih zborov več kot 50.000. Pri spodbujanju kakovostne rasti zborov veliko vlogo odigrajo tudi otroški in mladinski zbori, ki se predstavijo na občinskih revijah, najboljši pa se uvrstijo na regijsko tekmovanje. Mladinski pevski zbor šole se je predstavil s pesmijo Trata.

Oder je magični prostor, ki odstira prizorišče skritih želja in misli tako gledalca kot igralca. Želja po igri je omama, ki igralca prevzame za vse življenje. Igralec obogati svojo rast, razvije samozavest, izpopolni svoje jezikovno izražanje, odkrije svoje sposobnosti, jih razvija in ob tem doživlja zadovoljstvo; spozna, da je lahko uspešen. Gledališka dejavnost na naši šoli ima bogato tradicijo. S predstavami obogati šolske in izven šolske prireditve. Številni učenci, gledališčniki, dejavnost nadaljujejo tudi po tem, ko zapustijo osnovnošolske klopi. Srečamo jih v ljubiteljskih skupinah, nekateri pa se podajajo tudi v profesionalne vode. Na prireditvi je nastopila šolska gledališka skupina z igro Bozon.

Raziskave kažejo, da učence in mladostnike zelo zanima instrumentalno izvajanje, samostojno ali v povezavi s petjem. Temeljni namen glasbenih izbirnih predmetov je, da učenci uresničujejo svoje interese za glasbeno umetnost in kulturo. Omogočajo ustvarjalnost in raziskovanje, kar spodbuja in navaja na trajno sodelovanje v glasbeni kulturi. Učenci izbirnega predmeta ansambelska igra so nam s pomočjo glasbil iz Orffovega inštrumentarija predstavili slovensko ljudsko pesem Ne ouri, ne sejaj v priredbi Petra Pogačarja.

Prireditev je popestrilo predavanje Kaj skrivajo Rosove groblje v Šmartnem v Tuhinju? Jeseni leta 2016 in v marcu 2017 je dr. Branko Mušič z ekipo GeArch d.o.o. na Rosovih grobljah izvajal geofizikalne raziskave. Z meritvijo magnetne upornosti so se pokazali obrisi tlorisa objekta, za katerega lahko na podlagi doslej poznanih najdb in s primerjavo podobnih objektov iz slovenskega in širšega prostora skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da predstavlja ostanke zgodnjekrščanske cerkve. Z dobljenimi rezultati sta prisotne seznanila dr. Branko Mušič in dr. Zvezdana Modrijan.

Na šoli smo si lahko ogledali tudi razstavo likovnih, literarnih in tehničnih izdelkov na temo kulturne dediščine Tuhinjske doline in okolice. S svojo stojnico so se predstavili tudi učenci, ki so sodelovali v projektu Turizmu pomaga lastna glava in šolo pred dnevi uspešno zastopali na državnem tekmovanju. Obiskovalci pa so bili povabljeni tudi na pokušino kruha, ki so ga spekli učenci izbirnega predmeta sodobna priprava hrane s pomočjo upokojene delavke Tončke Mali.

Besedilo in fotografije: mag. Darja Krašovec, pomočnica ravnateljice

<< Nazaj | Novice