Kamnik gostil peti regijski dogodek »Rastimo skupaj« mladinskega sektorja Osrednjeslovenske regije

Na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino je Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in Zavodom Movit ter v soorganizaciji Mladinskega centra Kotlovnica pripravil regijski dogodek mladinskega sektorja Osrednjeslovenske regije z naslovom »Rastimo skupaj«, ki se je odvijal v Domu kulture Kamnik. Zbranim se je ob prvem delu dogodka pridružil tudi župan Marjan Šarec skupaj s predstavniki ostalih občin, s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Tinom Kamplom, z vodjem Mladinskega centra Kotlovnica Rokom Koscem in drugimi pomembni akterji, ki lahko vplivajo na prihodnost mladih znotraj regije ter preko.

Namen dogodka je dvigniti zavest lokalnih deležnikov za razvoj mladinskega sektorja, mladinskih politik in mladinskega dela na lokalni ravni preko izmenjave znanj, izkušenj in dobrih praks.

V prvem delu posveta, so se predstavili mladi s primeri dobrih mladinskih praks znotraj regije. Pred tem jih je nagovoril župan Marjan Šarec: »Občina Kamnik je v letu 2014 prejela certifikat Mladim prijazna občina 2014 – 2018, ki mlade vključuje v svoj program kot pomemben del ustroja kamniške družbe ter s svojimi finančnimi, materialnimi in drugimi pobudami pomaga, da so aktivno vključeni tako v vertikalni kot horizontalni strukturi kamniške občine in družbe; prav tako pa z njimi spodbujamo mlade pri njihovem delovanju in aktivni participaciji ne le na področju občinskih politik, temveč na raznolikih področjih, ki so za mlade pomembni. Mladinski center Kotlovnica s podporo Občine Kamnik izvaja številne projekte in programe, ki vključujejo tako organizirano kot neorganizirano mladino, Mladinski svet Kamnik pa sodeluje v procesih odločanja ter pripravi dokumentov, ki jih zadevajo, povezovanju, samoorganiziranju ter integracije mladih v politično kulturo.«

Višja svetovalka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladinoBarbara Zupan pa je dodala: »Današnji dogodek se odvija z namenom, da ponudimo možnost za strukturiran dialog med mladimi in ne samo mladimi, morda tudi malo starejšimi, ki jih poznamo kot mladinski delavci. To so tisti ljudje, ki že leta in leta delajo z mladimi in jih podpirajo pri izvajanju njihovih projektov, ali pa se na lokalni ravni borijo, da so sooblikovalci ali soodločevalci mladinskih politik na lokalni ravni. To pa je mogoče dobra praksa sveta za mladinsko politiko, ki jo poznamo na nacionalni ravni in jo sestavlja deset predstavnikov ministrstev in deset predstavnikov mladinskih organizacij. Imajo strukturiran dialog o vseh ukrepih, ki jih država izvaja in so pomembni za mlade. Certifikat mladim prijazna občina je res primer dobre prakse, saj mladi dobijo občutek, da so slišani. S tem, da jim damo besedo, da so slišani, pa jim damo tudi upanje za prihodnost, kjer bodo oni soustvarjalci.«

V drugem delu posveta, na katerem so med drugim sodelovali tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanca Državnega zbora mag. Matej Tonin in Izidor Shaker Kamal ter direktor Urada Republike Slovenije za mladino mag. Peter Debeljak pa so s pomočjo strukturiranega dialoga izpostavili temo aktivne participacije mladih skozi njihovo kreativnost ter umestitev v javne prostore.

Gostje so sprva predstavili svoje poglede in poglede institucij, kjer delujejo, na možnosti udejstvovanja mladih, ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar pa je med drugim poudarila: »Področje kulture je eno najbolj perspektivnih področij za mlade, to področje pa je treba tudi še razviti. Med nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi je ogromno mladine. Sicer pa so v naše projekte na področju vseh zvrsti umetnosti in kulture vključeni številni mladi. V novi perspektivi smo pridobili tudi kar precej evropskih sredstev, ki bodo namenjena za takšne vsebine, ki bodo mladim pomagale, da se bodo vključevali tudi v kulturne dejavnosti.«

<< Nazaj | Novice