Mali grad

Kamnik, Maistrovo mesto, ob državnem prazniku: »Rišimo Maistra! Postanimo Maistri! Mi smo njegovi potomci!«

23.11.2015

 

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Državni praznik, posvečen našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu, Rudolfu Maistru – Vojanovu, smo z današnjo slovesnostjo v Domu kulture Kamnik obeležili tudi v Občini Kamnik. Slavnostni govornik je bil poveljnik 132. gorskega polka Slovenske vojske, polkovnik Robert Klinar. Zbrane pa sta nagovorila tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec in predsednik Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milan Lovrenčič.

Današnja slovesnost se je pravzaprav začela že s polaganjem vencev v preddverju občinske stavbe in k spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev. Župan Marjan Šarec je skupaj s predsednikom Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milanom Lovrenčičem, predsednikom Društva general Maister Kamnik Ivanom Miroslavom Sekavčnikom in ostalimi predsedniki veteranskih organizacij Občine Kamnik ob prisotnosti praporščakov izkazal čast in poklon velikemu človeku.

Zdravljici, v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Kamnik, je prisluhnilo občinstvo Doma kulture Kamnik, med njimi tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin, poveljnik Enote za protokol Slovenske vojske podpolkovnik Marko Hlastec,polkovni podčastnik 132. gorskega polka Iztok Racman,podžupana Občine Kamnik Igor Žavbi in Matej Slapar, vnuk generala Maistra Stojan Maister, predsedniki domoljubnih in veteranskih organizacij Občine Kamnik, praporščaki, častni občan Občine Kamnik Janez Majcenovič in svetnice ter svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik.

V pozdravnem nagovoru je župan Marjan Šarec poudaril smisel, namen in pomen spomina na velikega Slovenca, kamniškega rojaka, zglednega domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. »Rudolf Maister je storil tako pogumno dejanje, takšno dejanje, ki je zavezalo v zgodovino Slovenije, kar velik kos ozemlja je bilo s tem pridobljenega, in zato smo danes lahko država, kakršna smo. Predstavljajmo si, če tega ozemlja nebi imeli, verjetno ne bi imeli Primorske in danes, kot država, ne bi obstajali. Rudolf Maister je dal pogum in idejo prihodnjim generacijam, da so se uprle leta 1941 in leta 1991, ko smo lahko pridobili svojo državo le s pogumom, voljo in močjo argumentov. Sama surova sila ne pomeni nič, če zraven ni argumentov, prav tako pa sami argumenti ne pomenijo nič proti surovi sili. Kombinacija obojega da tisto, čemur rečemo lastna država in čemur rečemo nekaj, za kar se je vredno truditi. Danes smo spet v prelomnih časih. Danes Maistra žal nimamo. Pa bi ga potrebovali. Kdaj bomo nehali hlapčevati? Kdaj bomo nehali razmišljati kaj bodo rekli drugi? Kdaj bomo čakali na navodila bodisi iz Bruslja ali od drugje. Nehajmo hlapčevati! Zavedajmo se, da Rudolf Maister, ki je bil rojen v Kamniku in je tukaj preživel šest let svojega življenja, ni bil nikomur hlapec in Rudolf Maister je za vedno zapisan v zgodovino Slovenije. V pravem trenutku je znal udariti po mizi. V pravem trenutku je vedel, kaj storiti. Danes, ob prelomnih časih, upam, da bomo tudi mi znali storiti tisto, kar moramo, če hočemo obstati kot država.«

Med tistimi, ki ohranjajo in poudarjajo Maistrov duh ima pomembno vlogo Zveza društev »GENERAL MAISTER«, zato je zbrane nagovoril njen predsednik mag. Milan Lovrenčič: »Danes imamo čast, da se zahvalimo tistim osebam in kolektivom, ki so s svojim dosedanjim aktivnim delovanjem pokazali in dokazali, da so domoljubi. Tudi v bodoče nam bodo taki in njim podobni, odpirali nove ideje delovanja za preseganje aktualne krize. Ta ni samo na gospodarskem področju, kot danes poudarja politika, ampak v aktivnem državljanu, ki bo želel in moral pristopiti k napredku države in družbe.«

Sledil je slavnostni govor poveljnika 132. gorskega polka Slovenske vojske, polkovnika Roberta Klinarja: »Danes v tem prelepem srednjeveškem mestu Kamnik obeležujemo dan, ki bi moral predstavljati za nas Slovence več kot zgolj državni praznik. To je dan, ki ga sam kot vojak in državljan Republike Slovenije nosim v srcu vse leto in verjamem, da enako čuti tudi sleherni izmed vas, danes tukaj zbranih. Naj izkoristim to priložnost in naj bo danes tudi dan zahvale vsem, ki so svoja življenja položili v temelje današnjega dne, naše domovine in naše prihodnosti. Tega zgolj beseda hvala ne bo nikdar opisala v zadostni meri, pa vendarle – hvala! Pravijo, da: »če si človek razuma, to povej z besedami, če si človek z dušo, to dokaži z dejanji, če pa si človek s srcem, bodo o tebi povedali drugi.« General Rudolf Maister, Slovenec, slovenski vojak, slovenski intelektualec in pesnik je  govoril z besedami, dokazal z dejanji, zaradi teh velikih dejanj o njem danes govorimo mi in o njem bodo govorile generacije.«

V nadaljevanju se je polkovnik Klinar dotaknil vrednot, ki jih je moč prepoznati iz dejanj predanega posameznika – vojaka, generala z željo po pravičnosti in svobodi, ki je takrat verjel, da zna in zmore. Poudaril je, da je bil 23. novembra leta 1918 Rudolf Maister eden izmed redkih Slovencev, ki je želel, znal in upal. Ni zgolj razmišljal, temveč tudi ukrepal. 23. november naj bo zato tudi dan poguma, odločnosti, narodne zavesti in predvsem vere v našo domovino. »Današnji praznik je in bo ostal zapisan v zgodovino našega naroda, pravo mesto pa mu moramo dati mi – vsak posameznik in vsi skupaj s tem, da negujemo spomin nanj. Če ne zaradi drugih vzgibov, potem preteklosti dolgujemo, da se vsi skupaj trudimo ohranjati vrednote, da se trudimo krepiti zavest o pripadanju slovenskemu narodu in krepiti domoljubje. Domoljubja pa ne smemo obravnavati zgolj kot pojem, saj vem, da brez domoljubja kot narod ne bomo preživeli. Domoljubje so naše korenine. Domoljubje je naša bogata preteklost pogumnih mož in žena, ki so za naš narod živeli in dihali, je naša lepa pokrajina, je tisto, kar nas povezuje in označuje naš narod.«

Izročilo generala Maistra je živo in aktualno ter vredno posnemanja. Zato bi generala Rudolfa Maistra želel izpostaviti tudi kot lik, ki je v novejši zgodovini, v letih 1990 in 91 z moralno močjo navdihoval tudi nas - branitelje Slovenije med osamosvojitveno vojno. Rudolf Maister je zame osrednja osebnost, ki je zaznamovala 20. stoletje in simbol patriotizma slovenskega človeka, ki je kljub izredno neugodnim okoliščinam znal ohraniti slovenski jezik, svojo identiteto ter si priboriti svoje ozemlje, svojo državo. To je zavest, kakršno potrebujemo tudi danes. Temeljna skupna vrednota te zavesti pa naj bo domoljubje, vendar ne le kot čutenje, ampak kot trdna zavest o pripadnosti naši domovini, Republiki Sloveniji. Ob tem bi se zahvalil tudi vsem veteranskim in domoljubnim organizacijam, ki vlagajo veliko dela in truda v ohranjanje te pozitivne vrednote.«
In sklenil svoje misli: »Nisem Kamničan kot je bil vaš soobčan general Rudolf Maister-Vojanov, ki je v Kamniku preživel šest let svojega življenja.Domicilno znotraj prostorske razdelitve Ministrstva za obrambo občina Kamnik spada pod mojo enoto, 132. gorski polk Slovenske vojske in v sebi čutim, da sem ta kraj z vso njegovo bogato zgodovino že vzel za svojega. V mesecu marcu 1934 - nekaj mesecev pred svojo smrtjo vam je - Kamničanom spoštovani general namenil besede: »Bog živi moje kamniške soobčane«!Ko se sprehodim po Kamniku vidim zakaj in zato bi želel izraziti tudi svoje besede iskrenega ponosa na odnos, ki ga do svojega rojaka gojita tukajšnja občina, lokalna skupnost ter mnoge organizacije in društva. 29. marec je od sredine devetdesetih let občinski praznik občine Kamnik in nas skupaj z lično urejeno rojstno hišo opominja na rojstvo tega velikega človeka. Ime našega generala in vsestranske osebnosti – literata, pesnika, slikarja, ljubitelja knjig in organizatorja kulturnega življenja, najdemo tudi v nazivu častni občan občine Kamnik, najdemo ga v poimenovanju gimnazije, ceste, ki se zaključi z Maistrovim  mostom in najdemo ga v tradicionalnem pohodu na 660m visoko Veliko špico nad Kamnikom. Naj nas generalovo ime znova in znova opomni na pomen iskrene volje za sodelovanje, složnost in enotnost vedno, ko gre za našo državo in našo domovino. Zaradi imena Rudolf Maister se zavedajmo sebe in slovenstvo naj bo za nas vrednota, ki jo hočemo v svoji državi razvijati in ohranjati.

Dovolite mi, da ob zaključku današnjega nagovora svoje misli navežem tudi na aktualno dogajanje v Republiki Sloveniji; na migrantsko krizo, ki se je dotaknila domala večine slovenskega naroda. Kot leta 1918, tudi današnji čas potrebuje svoje junake. Nismo sicer ogroženi z vojaško silo, pa vendar se soočamo z nepredvidljivimi situacijami, v katere nas postavlja današnji dan. Spoštovani, prepoznajmo junake našega - aktualnega časa. Ti junaki nosijo eno izmed uniform; bodisi policijsko, vojaško, gasilsko, uniformo civilne zaščite, bodisi so prostovoljci. Mnogi med njimi so preprosti in anonimni ljudje, ki težko, a pošteno preživljajo družine. Prepoznajmo jih kot ljudi, ki ne zgolj zaradi potreb službe temveč zaradi čuta do domovine srčno pomagajo domovini v nastali situaciji. Vojaki, Policisti, Civilna zaščita, gasilci in prostovoljci dokazujemo, da nam ni vseeno kaj se dogaja na naših tleh. Teh dogodkov ne želim vzporejati z velikimi dejanji generala Maistra, pa vendar je bilo tudi danes potrebno ponovno stopiti skupaj in dokazali smo, da to še vedno znamo.

Dnevi naših življenj se delijo na dvoje. So dnevi, ki odštevajo naše življenje in so dnevi, ki štejejo. Eden od dni, ki štejejo, je bil tudi 23. november pred 97 leti, ko je na severu našega ozemlja v dogajanja odločilno posegel slovenski general in pesnik Rudolf Maister – Vojanov, katerega delovanje najlažje strnem z naslednjimi besedami, ki jih prepoznam kot izročilo tega velikega človeka: Včeraj posameznikovo prepričanje in želja, danes njegova beseda in zanos, jutri pogumno dejanje. Z malo tistega zanosa, ki je bil prisoten leta 1918 in s pozitivno energijo ter vrednotami stopajmo naprej. Tako kot nekoč generalu Rudolfu Maistru in njegovim borcem naj danes nam ne zmanjka hotenja uresničiti svojih želja in sanj. Srečno spoštovani zbrani, srečno Kamnik in srečno naša domovina, Republika Slovenija!«

Albert Einstein je zapisal: »Ne poskušaj postati uspešen človek, ampak človek vrednot.« In vrednote, ki iz današnje družbe žal vse bolj izginjajo, so tiste, ki so vodile današnje dobitnike priznanj. Gre za posameznike, organizacije oziroma skupnosti, ki ohranjajo, posredujejo in spodbujajo pomen vrednot dediščine generala Maistra in drugih domoljubov tudi za sedanjost in prihodnost. Iz rok župana Marjana Šarca in predsednika Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milana Lovrenčiča so priznanja prejeli:

Da cenimo dediščino rojaka in generala ter njegove vrednote učimo naše najmlajše, smo dokazali tudi na današnji slovesnosti. Učenci Osnovne šole Marije Vere, Erin Gabrijel, Jan Stele in Urban Blaževič pod mentorstvom Irene Zagožen, so med samo prireditvijo svojo umetniško in ustvarjalno žilico prelevili na platno. Seveda s poudarkom na Maistru, saj so bili danes oni Maistrovi majstri! Njihove umetnine, njihov pogled na vrednote generala, so poklonili današnjim nagrajencem, kot spomin in opomin, da Maistrov duh še živi.

V kulturnem programu so nastopili tudi Otroški pevski zbor Glasbene šole Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Ane Smrtnik, solist Luka Ivrtnik, tolkalski oddelek Glasbene šole Kamnik pod mentorskim vodstvom Martina Janežiča in recitator Anže Slana. Za vezno besedo je poskrbel Rok Kosec, članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline pa so po slovesnosti pripravile skromno pogostitev.

"Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!"
Te znamenite besede generala Maistra bi bile še kako potrebne danes. Pa ne besede. Dejanja. Pogum. Odločnost. Borbenost. In ljubezen do domovine. Tega nam manjka. Zmoremo preseči ovire in prepreke, nasprotovanja in negodovanja, razlike in delitve? Nam je mar za domovino? Ne zaključimo današnjega dne z mislijo, da bomo odgovore reševali v naslednji oddaji. Ker naslednje oddaje ne bo. Smo tukaj in zdaj. Zato rišimo Maistra in narišimo prihodnost človeku dostojnega življenja.

Fotografije: Klemen Brumec


<< Nazaj | Novice