Izkušnja mobilnosti strokovnih delavk Vrtca Antona Medveda Kamnik v okviru programa Erasmus+
27.11.2018
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik smo se v letošnjem letu prvič prijavili in prejeli s strani nacionalne agencije CMEPIUS odobren projekt Erasmus+. Erasmus+ je program mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki omogoča številne aktivnosti. Vrtec Antona Medveda Kamnik je priznan, zlasti po metodah gozdne pedagogike, ne samo v lokalnem, ampak tudi v širšem Slovenskem prostoru. V želji po potrditvi našega dosedanjega dela, spoznanj in tudi po uveljavitvi v mednarodnem prostoru, smo se odločili za prijavo v program mednarodnega sodelovanja. Prijavili smo projekt za ključni ukrep KA1 v okviru katerega Erasmus+ spodbuja učno mobilnost posameznikov, in sicer vseh strokovnih delavcev, vključenih v proces izobraževanja za namen poučevanja, izobraževanja, usposabljanja ali sledenja na delovnem (job shadowing).
Obisk vrtcev na Islandiji
V okviru prve operacije »job shadowing« smo se strokovne delavke - vzgojiteljici Simona Šarec, Mirjam Štupar in svetovalna delavka ter koordinatorica v projektu Janja Hudej, že v juniju 2018, željne mednarodnih izkušenj odpravile na Islandijo, natančneje v vrtce v Reykjaviku. Izhajale smo iz naslova projekta: »Z odprtimi rokami« in projektne ideje: »pridobiti nova znanja, izkušnje, tujo prakso za delo z otroki ranljivejših skupin; kot so otroci s posebnimi potrebami, otroci priseljenci, socialno ogroženi, otroci enostarševskih družin ter nenazadnje potencialno nadarjeni otroci.«
Islandija je znana kot dežela naravnih danosti. Pokrajina tam je čudovita, nekoliko drugačna od slovenske, vsepovsod je opažati posledice vulkanskih izbruhov in tektonskih premikanj površja. Tam sta dan in noč »drugačna«, temperature veliko nižje od naših. Vsa ta raznolikost in značilnost je del življenja ljudi, ki živijo na tem otoku in tudi v vrtcih na Islandiji s pridom izkoriščajo dane možnosti. Med gostovanjem v različnih vzgojno izobraževalnih ustanovah smo opazile, da prav tako kot pri nas, večino vzgojno izobraževalnih dejavnosti prenašajo iz igralnic v zunanje, naravno učno okolje, tudi gozd. Zavedajo se, da je gozd kot zunanje učno okolje najbolj stimulativno za otrokov celostni razvoj in opažen način dela in tamkajšnja praksa sta v nas utrdila prepričanje, kateremu sledimo tudi v Vrtcu Antona Medveda Kamnik in je, seveda, enako. Pridobile smo potrditev, da smo na dobri poti, saj ima uvajanje gozdne pedagogike v kurikul, ki jo izvajamo v našem vrtcu vsakodnevno, dober učinek na vse otroke.
Tako kot marsikje v slovenskem prostoru tudi v islandskih vrtcih, poleg tega da sledijo nacionalnemu izobraževalnemu sistemu, stremijo k različnosti programov, ki jih izvajajo v posameznem vrtcu (npr. vrtec, v katerem prek ponujenih delavnosti omogočajo učenje različnih jezikov in multikulture; vrtci, v katerih implementirajo elemente drugih pedagogik npr. Reggio Emillia in kot že omenjeno, tudi t.i. gozdne pedagogike).
Temu prilagojena imajo notranja in zunanja učna okolja, opazile smo nekoliko drugačen način dela (prehodi med aktivnostmi, število in organiziranost strokovnih delavcev v oddelkih ...). Opremljenost posameznih vrtcev se marsikje zelo razlikuje od tistega kar smo vajeni, predvsem imajo otroci zelo veliko možnosti za igro z nekonstruiranimi naravnimi in odpadnimi materiali – industrijsko izdelanih igrač je bilo v oddelkih zelo malo. Ob tem tako kot pri nas razvijajo ročne, ustvarjalne in domišljijske spretnosti, spretnosti na področju socialnih, komunikacijskih in organizacijskih kompetenc ipd.
Otroci v vrtcih v Reykjaviku imajo denimo ločene prostore za spanje, ustvarjanje, ločeno jedilnico. S tem zagotovijo, da je lahko otrok nemoteno v procesu igre, ustvarjanja ... ni namreč hitenja zaradi pospravljanja in priprave prostora za počitek ali pospravljanju igrač in ponovno priprava prostora za kosilo. V celem tednu nismo opazile hitenja, postavljanja otrok v vrsto in njihovega pretiranega čakanja na npr. določeno aktivnost … otroci so naravno sledili avtoriteti, bili so umirjeni, iz dejavnosti v dejavnost so prehajali v sproščenem in mirnem okolju, vzdušju.
Tudi igrišča se nekoliko razlikujejo od igrišč, ki jih imamo moč uporabljati v našem vrtcu. Vsa igrišča ob vrtcih, ki smo si jih ogledale so bila zelo razgibana v smislu terena in opremljenosti. Imela so vsaj eno interaktivno igralo ter predele, na katerih imajo strokovni delavci v sodelovanju z vzdrževalno službo, otroki in starši ogromno možnosti za izražanje različnih potencialov. Sami si npr. izdelajo različna igrala, hišice in pripomočke iz naravnih materialov - v večini iz lesa, ki služijo ravno tako kot neke vrste interaktivna igrala in sredstva, ob katerih zopet otroci razvijajo sposobnosti in kompetence z vseh področij.
Obiskale smo enoto vrtca, ki se nahaja v gozdu. Vrtec tam nima ograje, ki ločuje njihovo območje od ceste, ki je v neposredni bližini. Pojasnili so nam, da se ne zgodi, da bi otroci uhajali, saj so pravila jasno določena. Presenečene smo bile nad mirnostjo otrok in preprostostjo celotnega sistema, ki dobro funkcionira.
Kaj podobnega bi si v našem prostoru želela marsikatera strokovna delavka, vendar nam različni, seveda z namenom pisani zakoni in pravilniki, tega ne dovoljujejo.
Prav zaradi tega je mednarodna izkušnja v nas sprožila tudi razmislek o uvedbi določenih sprememb v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu in v neposrednem delu z otroki, pa vendar je izkušnja mobilnosti v nas utrdila prepričanje, da smo tudi mi na dobri poti, saj v naše delo dnevno vnašamo sredstva in aktivnosti, s pomočjo katerih skušamo nuditi našim varovancem čim več priložnosti za optimalen razvoj.
Preko neformalnega druženja z našimi gostitelji smo se povezali, izmenjali smo strokovne izkušnje, različnost ureditve predšolskih sistemov ter si povečale razumevanje družbene, jezikovne in kulturne raznolikosti. Nenazadnje … želele bi si nekaterih sprememb, novosti ... Spoznale smo, da kljub temu, da kolegice na Islandiji niso obremenjene s toliko pravili in normami kot smo me (npr. delovne naloge – pisanje poročil, priprav na vzgojno delo ipd.), sistem dobro funkcionira. In še nekaj: pomoč države je pri delu z otroki s posebnimi potrebami strokovnim delavkam v vrtcu, in nenazadnje tudi njihovim staršem, veliko bolj naklonjena, saj jim omogoča za posameznega otroka velik delež pomoči (vzgojitelj za dodatno strokovno pomoč, logoped, socialni in specialni pedagog …). Tekom dneva ima posamezen otrok ne glede na raven odločbe o usmerjanju imenovane pomoči veliko več, veliko več je v oddelkih tudi spremljevalcev za omenjene otroke.
Strukturiran tečaj v Firencah
Pri vsakdanjem delu se srečujemo z vedno večjim odstotkom otrok z različnimi odstopanji v razvoju in posledično se trudimo in vedno znova iščemo nove metode dela, da bi otrokom omogočili optimalen napredek. V našem vrtcu že nekaj let intenzivno proučujemo in razvijamo koncept Gozdne pedagogike, za katero ugotavljamo, da našim otrokom omogoča razvoj na področjih, kjer slovenski otroci potrebujejo več spodbude. Pa jim lahko ponudimo še več? Kako? Kje se še kažejo možnosti za napredek v razvoju izobraževalnega sistema predšolskih otrok?
V Sloveniji imamo veliko dobrih in kvalitetnih izobraževanj, projekt Erasmus+ pa nam omogoča, da se seznanimo z različnimi metodikami in koncepti, s katerimi omenjeno problematiko rešujejo v tujini. Soočili smo se z vprašanji: Ali se tudi v tujini povečuje delež otrok s posebnimi potrebami, tudi oni iščejo nove metode dela, katerih že znanih konceptov vzgoje in izobraževanja se poslužujejo in ali že obstoječe in preverjene metode v praksi prilagajajo potrebam otrok …
Sledila je torej druga operacija v okviru projekta KA1, in sicer sta se vzgojiteljici Nina in Katja, v mesecu oktobru 2018, odpravili v Firence na strukturiran tečaj z naslovom »The child first: Montessori, Reggio Emilia System and contemporary approaches to pre-school aducation«.
Firence je glavno mesto italijanske dežele Toskana. Prvi vtis mesta je živahen in poln sprehajalcev, renesančna arhitektura je prečudovita, zgodovinski center Firenc je Unesco razglasil za svetovno dediščino, Forbes pa je mesto uvrstil med najlepša mesta na svetu – z razlogom.
Izobraževanja je izvajal italijanski predavatelj in psiholog Davide Bassano, udeleženke tečaja pa smo se zbrale iz različnih koncev Evrope - Slovenije, Latvije in Španije. Španke so prihajale iz različnih področij Španije in vzgojno-izobraževalnih ustanov. Že kmalu smo ugotovile, da se naši družbeni pogledi in kulture med seboj precej razlikujejo, posledično pa različno gledamo tudi na vzgojo in izobraževanje, imamo različna predznanja, zelo pa se razlikujejo tudi organizacijske ureditve predšolske vzgoje znotraj držav. Na izobraževanju je bilo podanih nekaj teorij, ki izhajajo iz pedagogik Montessori, Reggia Emilie in Bruna Munaria, predavatelj pa nas je s svojo karizmatičnostjo popeljal v dejavnosti, ki so primerne tako za predšolske kot tudi šolske otroke. Na izobraževanju sva iskali nove možnosti, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami ter teorije, ki bi se izkazale za uspešne pri delu z otroki današnjega časa, vendar bi si želeli teh znanj še veliko več.
Opaziti je bilo velik razkorak med španskim sistemom na eni in latvijskim ter slovenskim na drugi strani. V Latviji je sistem dela v predšolskem obdobju podoben kot pri nas - otroci tam večji del dneva preživijo v vrtcu. Njihov sistem dela je podoben našemu, saj je večji del dejavnosti izveden v zunanjem okolju. Poleg vzgojno- izobraževalnega kadra, ki ima enako vlogo kot strokovni delavci pri nas, imajo zaposlene tudi pedagoge s specifičnimi znanji s področij glasbe in športa, prav tako kot pri nas pa tudi oni opažajo vedno večji delež otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, zato imajo zaposlenega tudi terapevta za govor (»speech therapist«).
Njihova ureditev po malem spominja na sistem Reggio Emilia, uvajajo tudi nekatere elemente Montessori, vendar le-te prenašajo v zunanje okolje. Otroci so umirjeni in z njimi se da delati. Na drugi strani je španski sistem predšolske vzgoje, ki malo spominja na našega pred desetimi, petnajstimi leti. Njihova ureditev je »šolsko« zasnovana in večinoma poteka »za mizami«, strukturirano, brez vključevanja individualizacije. Že zelo zgodaj začenjajo z opismenjevanjem, kar se jim zdi zelo pomembno. Aktivnosti v zunanjem okolju praktično ni, njihovo delo pa temelji predvsem na Montessori pedagogiki in ne razmišljajo o tem, da bi njihov sistem posodobili oziroma uredili kako drugače. Zanimivo je, da sami ugotavljajo, da so otroci nemirni, glasni, kažejo se znaki agresivnosti, na splošno je težko izvajati pedagoški proces s predšolskimi otroki, vendar so bila zanimanja strokovnih delavk usmerjena izključno k tistemu, kar že poznajo. Ponosni smo na naš predšolski izobraževalni sistem in to izobraževanje je bila še ena potrditev, da se premikamo v pravo smer. Naša prednost je odprtost za nova znanja, povezovanje področij in kritično mišljenje, razveselila pa nas je tudi izjava ene izmed španskih udeleženk izobraževanja, ki se glasi: »Svojega otroka bi takoj vpisala v vaš vrtec.«
Erasmus+ projekti so odlična priložnost za kritično vrednotenje svojega dela in dela vzgojno-izobraževalnih ustanov. V Sloveniji imamo odličen sistem predšolske vzgoje in visok nivo izobraževanj, izobraževanje v tujini pa ti odpre širino pogleda. Odpre ti razmišljanje, da se ni potrebno vedno držati ustaljenih tirnic delovanja in razmišljanja, temveč je potrebno razmišljati širše, biti odprt za nove možnosti, pustiti otrokom, da sami pokažejo, kaj za svoj napredek potrebujejo in jih ne držati znotraj naših okvirov, saj je povsod okoli nas svet poln možnosti, le dovoliti si moramo, da jih preizkusimo in dovolimo, da se znanje prepleta tako znotraj kot okoli nas.
Z izkušnjo vključevanja v program mobilnosti, v Evropski prostor, smo tako udeleženke kot tudi naš vrtec pridobili nove mednarodne dimenzije, širino, prav tako pa tudi potrditev dosedanjega dela in nadgradnjo strokovnih kompetenc, ki jih že z veseljem delimo med strokovnimi delavci v okviru našega zavoda ter v vrtcih v širšem regionalnem prostoru.
Besedilo: udeleženke mobilnosti projekta Erasmus+ »Z odprtimi rokami« Janja Hudej, Mirjam Štupar, Simona Šarec, Katja Katarina Mlakar, Nina Horvat
