»Izberi si življenje« ali »Kako nam niti korona ne more do živega«

Letošnje leto je vsem postavilo poseben izziv. Nobena izjema nismo animatorji, ki vsako leto pripravljamo oratorij v Šmartnem v Tuhinju. Le da se bo to leto zapisalo v našo animatorsko zgodovino kot leto brez oratorija. Po celi Sloveniji so se preklicevali oratoriji in temu previdnostnemu ukrepu je sledila tudi kamniška dekanija, ki je oratorije na svojem območju odpovedala.

Animatorji v Šmartnem smo se od marca pripravljali na oratorij pod naslovom »Zaupam, zato si upam!« ter bili potem sredi junija postavljeni pred dejstvo, da ga ne bo. Razmišljali smo, da bi lahko namesto oratorija v istem terminu (17.–22. 8. 2020) pripravili program zase in ko smo tako pričeli sestavljati skelet dogajanja, priključili zadnjemu delu našega programa še program za bodoče birmance ter vse skupaj tokrat preselili v Zgornji Tuhinj. Odločili smo se, da si za osrednji lik vzamemo Mojzesa in se skupaj z njim odpravimo na pot pod geslom »Izberi si življenje!«

Ker tokrat nismo imeli najmlajših udeležencev, smo program raztegnili od 8. do 17. ure. V okviru katehez smo prehodili »Mojzesovo pot preživetja«, se soočili z gorečim grmom, gostili dramskega igralca, gospoda Gregorja Čušina, ki nam je aktualiziral Mojzesovo zgodbo, imeli smo poseben pashalni obed, se srečali z dramatizacijo prehoda čez Rdeče morje, se soočili s preizkušnjami poti čez puščavo in z zapovedmi ter se soočili z lastnimi zlatimi teleti ter našim pogledom v obljubljeno deželo.

Naše ustvarjanje je zajemalo vse od šivanja punčk za Unicef, kuhanja v animatorskem Masterchefu in preobrazbe družabnih iger do sobe pobega, barvanja majic, učenja preživetja v naravi ter osnov animacije in programiranja. Za mlade smo pripravili vodno igro Katan in orientacijski tek z vmesnimi točkami nalog, sami pa smo med tednom te igre preizkusili tudi že sami. Na programu se nas je cel teden zbiralo okrog 15 animatorjev, zadnje tri dni pa se nam je pridružilo še 20 bodočih birmancev, ki so se na dogodek prijavili.

Na začetku smo vsi čutili, da nekaj manjka (sploh na začetku tedna, ko smo se zbirali le animatorji), saj je bilo število udeleženih na programu za več kot desetkrat manjše kot bi bilo sicer na oratoriju. Nato pa smo poskusili iz tega potegniti kar največ in toliko bolj okrepiti stike s tistimi, ki so bili navzoči.

V petek smo se z avtobusom podali v živalski vrt ter nadaljevali pot na morje, kjer smo preživeli čudovit dan, saj nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Sobotni program smo zaključili s sveto mašo, pri kateri nas je bilo tokrat (namesto 200+) navzočih le 40, nato pa nadaljevali s piknikom in igrami na igrišču.

Sedaj, ko je program za nami, se nanj oziramo z veliko hvaležnostjo. Hvaležni smo, da so bile razmere naklonjene, da smo lahko izpeljali vsaj ta prilagojeni program, če že nismo mogli oratorija. Hvaležni smo vsem, ki so nam priskočili na pomoč – kuharjem, ki so pridno pripravljali naša kosila, Župniji Zgornji Tuhinj za potrpežljivost in prostore, ki so nam bili na razpolago, Športnemu društvu Tuhinj, ki je dovolilo uporabo igrišča, ter KS Tuhinj za posojene mize in klopi. Posebna zahvala gre tudi animatorskim družinam, posebno družini Urankar, ki je častila sredino večerjo animatorjem.

In seveda – hvaležni smo vsem mladim, ki so se našega programa udeležili. Dragi mladi – hvala za izjemno energijo, ki ste jo prinesli med nas! Upamo, da se drugo leto srečamo na ORATORIJU.

Besedilo: Monika Jeglič
Fotografije: Lara Pungartnik

<< Nazaj | Novice