Bogata cvetnonedeljska kulturna dediščina v Budnarjevi domačiji

03.04.2017

»Običaji starine, so ščit domovine« pravi star slovenski pregovor. Šege slovenskega življenja, ki so povezane s praznovanjem cvetne ali oljčne nedelje so pravo bogastvo naše kulturne dediščine. V Budnarjevo domačijo v Zgornje Palovče je včerajšnjo nedeljsko popoldne pripeljalo lepo število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali 14 primerkov različnih cvetnonedeljskih butaric z različnimi imeni kot so: pušelj, presmec, snop, ljubenska potica, kaštron, pušlc, prajklc in drugače imenovanih butar iz različnih slovenskih pokrajin.

Za lokalno skupnost je bila včeraj priložnost za medsebojno druženje in za prenos znanja na mlajše generacije, kajti specifične oblike butar v nekaterih krajih na cvetno nedeljo veljajo za prepoznavnost kraja in lokalne identitete. V osrednjem prostoru, "hiši" so si obiskovalci lahko izdelali svojo butarico pod mentorstvom Bernarde Kvas in Fani Sovinjšek, posebnost nedeljskega popoldneva pa je bila peka velikonočnih oblat, ki jih je pripravljal Jože Bokal iz Dolskega in ki jih v občini Kamnik poznamo predvsem v Tuhinjski dolini in Šmarci.

V goste pa so povabili tudi izdelovalca košar iz šibja gospoda Zdravka Marklja, ki je obiskovalcem prikazoval pletenje košar iz šibja na tradicionalen način.

V spodnjem prostoru hiše pa so se na ogled postavile butarice iz različnih slovenskih krajev; ljubenske potice – cvetnonedeljske butarice iz Ljubnega ob Savinji, kravji žegen iz Roba na Dolenjskem, prajklc iz Rateč pri Planici. Ljubljanske butarice iz Sostrega in okolice Ljubljane, Palovške butarce, Šmarske butarce, pušl in kaštron iz Baške grape, butarca iz Zakojce – rojstnega kraja pisateljna Franceta Bevka, presmec iz Veržeja, primorske palmice, butarice s čipko iz Selške doline, snop iz Črne na Koroškem in ta lesen žegn iz Velikih Lašč.