2. april – mednarodni dan avtizma in mednarodni dan knjig za otroke
02.04.2017
10. mednarodni dan avtizma
Ob 10. mednarodnem dnevu avtizma, ki je bil razglašen z namenom, da se spodbuja k boljšemu razumevanju avtizma v družbi, smo včeraj tudi v Kamniku modro osvetlili Stražni stolp. Stanje v Sloveniji pa je še vedno alarmantno. Starši otrok z avtizmom so prepuščeni sami sebi, otroci in mladostniki pa ne dobijo ustrezne obravnave oziroma je ta večinoma samoplačniška, opozarjajo različne organizacije.
Avtizem se sicer v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Avtizem ni bolezen. Spekter avtizma je zelo širok. V osnovi gre pri osebah z avtizmom za težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano.
Ob svetovnem dnevu avtizma bodo tudi v Sloveniji potekali različni dogodki, kot rečeno, pa bomo tudi v Kamniku izkazali podporo k razumevanju avtizma in modro osvetlili Stražni stolp Malega gradu.
Današnji dan že 50. leto posvečen otroški knjigi
Poslanico ob 2. aprilu 2017, mednarodnem dnevu knjig za otroke, je pripravila Ruska sekcija IBBY. Poslanico je napisal Sergej Mahotin,
plakat pa je ustvaril ilustrator Mihail Fjodorov. Rastimo s knjigo!
V zgodnjem otroštvu sem rad gradil hišice iz kock in vsakršnih drugih igrač. Namesto strehe pa sem pogosto uporabil otroško slikanico. V sanjah sem zlezel v to hišico, se ulegel na posteljo iz vžigalične škatlice in gledal zdaj v oblake zdaj v zvezdnato nebo – vse je bilo odvisno od tega, katera sličica mi je bila bolj všeč.
Prizadeval sem si ustvariti udobno in varno bivalno okolje, s čimer sem nezavedno upošteval življenjsko pravilo vsakega otroka. In otroška knjiga mi je pri tem zelo pomagala.
Potem sem zrasel, se naučil brati, in knjiga je v moji domišljiji bolj kot strehi postajala podobna metulju. Ali celo ptici. Knjižne strani so spominjale na krila in so šelestele. Zdelo se mi je, da se bo knjiga, ki leži na okenski polici, zdaj zdaj skozi odprto okno pognala proti neznanim daljavam. Vzel sem jo v roke, jo začel brati in pomirila se je. Skupaj s knjigo sem potoval v druge dežele in svetove in tako razpiral prostor svoji domišljiji.
Kakšno veselje je držati v rokah novo knjigo! Ne veš še, o čem pripoveduje. Upiraš se skušnjavi, da bi odprl zadnjo stran. In kako lepo diši! Tega vonja ne moreš razčleniti na sestavine: tiskarska barva, lepilo … Ne, to je prav vonj knjige, vznemirljiv, neponovljiv. Končki nekaterih strani so se zlepili, kakor da se knjiga še ni zbudila. Zbudila se bo, ko jo boš začel brati.
Ti odraščaš, svet okoli tebe pa postaja bolj zapleten. Porajajo se vprašanja, na katera še vsak odrasli ni sposoben odgovoriti. Ti pa moraš nujno s kom deliti svoje dvome in skrivnosti. In tu ti na pomoč spet priskoči knjiga. Najbrž so se mnogi ujeli pri misli: saj to piše o meni! In najljubši junak je na lepem podoben tebi. Enake težave ima in častno jih rešuje. Tale junak pa sploh ni podoben tebi, vendar si ga tako želiš posnemati, biti pogumen in iznajdljiv kot on.
Če kakšen fantek ali punčka reče: »Ne maram brati!«, se mi to zdi smešno. Ker jima ne verjamem. Gotovo tudi jesta sladoled, se igrata, gledata zanimive filme. Drugače povedano, uživata. In branje ni samo delo, vzgoja čustev, razvoj domišljije in celo osebnosti, predvsem je velikanski užitek.
Prav zaradi tega otroški pisatelji sploh pišejo knjige!
Prevedla: Lijana Dejak
