Cerkev Sv. Martina v Domanjševcih

Je najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju. Nastala je v letih 1230-1240, čeprav je prvotna cerkev prvič omenjena že leta 1208, zato zgodovinarji domnevajo, da je sedanja že druga na istem mestu. Nepreverjeni viri pričajo, da je na tem območju nekoč stal dominikanski samostan z latinsko šolo, ki naj bi jo obiskovali otroci premožnih staršev. Opečna romanska kapela je danes uporabljena kot pokopališka cerkev.

Leta 1872 so jo prenovili, izviren je ostal južni portal s tremi pari stebričev z rastlinskimi in živalskimi kapiteli ter reliefom leva s križem v timpanonu. Zahodna empora kaže značilnosti posebnega stavbnega tipa, ki je v romanski dobi zajel velik del vzhodne srednje Evrope. Cerkev sv. Martina je edini doslej znani spomenik tega tipa panonske romanike na območju Slovenije. Po umetnostnem izrazu se močno razlikuje od ostalih cerkva na našem območju iz tistega obdobja, razlike so predvsem sočasen zahodni zvonik, vhod z južne strani, členitev ladijskih sten z rahlo zašiljenimi vdolbinami in gosposka empora lastnika, ki je bila verjetno z lesenimi mostovžem povezana z njegovim dvorom. Ustanovitelj cerkve je bil manjši zemljiški posestnik, ki jo je sezidal na svojem posestvu, kjer si je tako kot drugi premožneži uredil poseben prostor, kjer je lahko prisostvoval bogoslužju. Cerkev je pomembna tudi za proučevalce nekdanje pravne, zemljiške in socialne ureditve na tem območju.