Domanjševci – Domonkosfa

Domanjševci so strnjeno obcestno naselje v dolini potoka Mala Krka ob Madžarski meji. Široka dolina s položnimi pobočji nudi ugodne možnosti za poselitev in kmetijstvo in je v celoti obdelana. V vlažnem dolinskem dnu prevladujejo travniki, na sončnih položnih pobočjih pa njivske površine, višja zaobljena slemena na severu in jugu pa so porasla s gozdovi. Naselje leži na dvojezičnem območju. Prebivalci madžarske narodnosti ohranjajo svojo kulturo v krajevnih, izobraževalnih in kulturnih ustanovah (vrtec, osnovna šola, knjižnica, cerkev).

Današnja oblika krajevnega imena ni prvotna. Iz zgodovinskih zapisov Domonkusolz (leta 1431) in Domokosfa (1758) je razvidno, da izhaja krajevno ime iz osebnega imena Dominik, madžarsko Domokos. Oblika Muncu (izg. Monko) je skrajšana oblika imena Domonko. Tudi zemljepisna lega priča, da je krajevno ime Muncu identično z današnjimi Domanjševci.

Na griču južno od vasi stoji cerkev sv. Martina, ki je pomemben umetnostnozgodovinski spomenik in se prvič omenja že leta 1208.

Naselje ni samo narodnostno raznoliko, ampak tudi versko: ob katoličanih živijo v vasi še evangeličani (90% prebivalcev). Leta 1902 je bila zgrajena evangeličanska cerkev v neoromantičnem slogu. Stoji nad vasjo in je obdana z mogočnimi lipami. Sredi naselja je lesen vaški zvonik, ki priča o nekdanjem življenju na vasi in je pomemben etnološki spomenik.

Danes v Domanjševcih živi okrog 300 ljudi

V vasi je lepo ohranjen lesen, delno zidan Žlebičev mlin z začetka 20. stoletja, z ohranjenim mlinskim kamnom, vodnim kolesom in mehanizmom.