Rutenska krožna pot
Pri nekdanjem kamnolomu parkiramo vozila. Zahtevna pot vodi nad igriščem v strmino, katera je na izpostavljenih mestih dobro zavarovana z jeklenicami in klini. Proti vrhu poti, je lep razgled na dolino doljnega Orehovca, ko pridemo do razcepa poti proti Polomu (Trdinova pot), zavijemo levo na gramozno cesto in takoj nato desno na kolovoz, kjer pridemo po označeni poti do Rdeče hiše. Vračamo se nazaj, nekaj časa po isti poti, nakar zavijemo desno, da pridemo do Aleksandrove koče in Lovskega bivaka. Prelep razgled na Kostanjevico z okolico, krakovskim gozdom, Krško Brežiškim poljem, ob lepem vremenu se vidijo tudi Kamniške Alpe z Triglavom. Pot nadaljujemo po gozdni vlaki, na križišču vlak, ena pot vodi na vrh Kičerja, druga levo pa nas vodi v dolino. Pot se strmo spušča do ceste, katero prečimo, pot nadaljujemo po stezi čez Drage(Reber), do vasi Orehovec. Pri samem sestopu v dolino pridemo do nekdanjega peskokopa in izvira pitne vode, od tu zavijemo levo po asfaltni cesti, odkoder se vidi nogometno igrišče z parkiranimi vozili. Pot je primerna tudi za razne kondicijske treninge ali samo pripravo za kasnejše pohode v visokogorje.
Višinska razlika: 448 m
Dodatno: Pot je označena s Knafeljčevimi planinskimi znaki
Začetek poti: Nogometno igrišče Orehovec
Konec poti: Izhodišče
Dolžina poti: 12 km
Čas trajanja poti: 3,5 ur
Težavnost: Zahtevna pot
Resslova pot po Krakovskem gozdu
Krakovski gozd je naš največji poplavni gozd, ki se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke. S stališča varstva narave velja za eno pomembnejših mokrišč v Sloveniji. Izhodišče poti je ob informacijski tabli in kipu ladijskega vijaka pri gostilni Žolnir. Pot poteka od Kostanjevice na Krki v Krakovski gozd, mimo mokrišča Trstenik do roba pragozdnega rezervata. Krožna pot je poimenovana po Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je živel in služboval v Kostanjevici na Krki in okolici. Ob povratku vodi pot mimo Cvelbarjevega hrasta, drugega najdebelejšega hrasta vrste dob v Sloveniji. Pot se zaključi na izhodiščni točki pri gostilni Žolnir. Za obisk Krakovskega gozda priporočamo spremstvo vodnika.
Sezona: maj – september, ob spremstvu vodnika
Težavnost: nezahtevna
Dolžina: 8 km
Trajanje: 2,5 h
Vzpon: 93 m
Uskoška pot
Izhodišče poti je pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Črneči vasi. Uskoška pot je zgodba o meji, ki hkrati ločuje in združuje. Vodi nas po sledeh Uskokov v obrobni, malo znani pokrajini, kjer se kompleksna zgodovina stika s čarobnostjo Gorjancev. Krožna pot je izrazito panoramska, kraški reliefi odstirajo čudovite razglede na Kostanjevico na Krki z Galerijo Božidar Jakac na eni strani in neukrotljive naravne predele na drugi. V Črneči vasi se povzpnemo v vrh zvonika Stražnega stolpa, na gozdnih grebenih okusimo plodove letnih časov in spotoma nazdravimo s frankinjo ali cvičkom.
Težavnost: srednje zahtevna
Dolžina: 7,1 km
Trajanje: 2,5 h
Vzpon: 376 m
Cvičkova pot
Kostanjevica na Krki je znana kot zibelka organizirane pridelave in predelave cvička. Doživite dolenjskega posebneža, pristno domačnost zidanic in gostoljubje lokalnih vinarjev ter se podajte na pohod po Cvičkovi poti. Na njej vas bodo spremljali idilični razgledi na vinograde, Gorjance in slikovito mesto na otoku. V Črneči vasi si lahko ogledate Stražni stolp in značilno kraško pokrajino. Pot vas bo vodila mimo manjših in večjih vinogradnikov, ki pridelujejo odlična vina. Poleg dolenjskega posebneža, cvička, se boste na pohodu spoznali tudi z modro frankinjo in ostalimi sortnimi vini.
Težavnost: srednje zahtevna
Dolžina: 6,9 km
Trajanje: 3 h
Vzpon: 391 m
Grajska pot
Začetek poti je na otoku pri vodnjaku. Je kratka, nezahtevna pot, primerna tudi za družine. S pogledom na Gorjance vodi čez južni in nato še studenski most, kjer pri OŠ Jožeta Gorjupa zavijete desno v smeri Kostanjeviške jame. Po 500 m zavijete desno, kjer prečkate lesen mostiček, ki vodi na makadamsko pot (pot naravnost vodi do Kostanjeviške jame). Pogled seže do Galerije Božidar Jakac in parka lesenih skulptur Forma viva, od katere vas loči le še slab kilometer hoje. Do izhodišča sledite glavni asfaltni cesti.
Težavnost: nezahtevna
Dolžina: 4,5 km
Trajanje: 1 h
Vzpon: 20 m
Pot na Kičer
Izhodišče za planinsko pot na Kičer je pri Kostanjeviški jami. Smerne table vodijo po gozdni stezi do vasi Dolšce, kjer nekaj sto metrov sledite asfaltirani cesti do smerne table, ki vas usmeri v gozd. Vzpenjajoči se gozdni vlaki sledite do levega odcepa za Kičer. Pod vrhom je postavljen velik križ, na njem je tudi skrinjica z vpisno knjigo obiskovalcev. Je lepa razgledna točka na okoliške vasi, vinograde in Kostanjevico na Krki. Z vrha nadaljujete krožno do lovskega bivaka, kjer se usmerite desno na planinsko pot, ki vas kmalu pripelje do križišča za vrh Kičerja. Do izhodišča se vrnete po enaki poti.
Težavnost: srednje zahtevna
Dolžina: 7 km
Trajanje: 2 h
Vzpon: 450 m
Krožna pot na Štembuh
Začne se pri Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in vodi do končnega cilja na Mirčevem Križu oziroma do planinskega zavetišča, kjer je tudi skrinjica z žigom. Do tja lahko pridete po dveh smereh, ki se združita pri kapelici na Mirčevem križu. Levo greste skozi vas Orehovec, tu vas markacije usmerjajo po kolovozni poti do planinskega zavetišča Štembuh in naprej do Mirčevega križa. Druga možnost je, da greste pri smerni tabli pri Galeriji Božidar Jakac naravnost skozi vasi Grič, Podstrm, do cerkve na Malih Vodenicah in naprej v strmino po označeni planinski poti do kapelice na Mirčevem križu. Tukaj se obe poti združita. Za hojo navkreber priporočamo varianto levo skozi vas Orehovec in krožno nazaj po desni skozi Male Vodenice. Pot nudi panoramske poglede na Kostanjevico na Krki in okolico, pri cerkvi na Malih Vodenicah pa prelep razgled na nekdanji cistercijanski samostan. Med potjo lahko opazujete raznovrstno floro in favno Gorjancev.
Težavnost: srednje zahtevna
Dolžina: 12 km
Trajanje: 3 – 4 h
Vzpon: 626 m
Jakobova pot
Jakobova pot ali El camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so vodile do svetišča svetega Jakoba v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije. To je bilo poleg Rima in Jeruzalema največje krščansko romarsko svetišče. Dolenjska veja Jakobove poti vodi iz Slovenske vasi, mimo Kostanjevice na Krki, Novega mesta, Stične, Ljubljane, čez Kras do Trsta in dalje proti Španiji. Dolenjska veja je dolga 330 kilometrov, prva etapa pa se zaključi pri cerkvi sv. Jakoba v najmanjšem mestu v Sloveniji, v Kostanjevici na Krki. Zanimivost predstavlja Jakobova školjka, simbol sv. Jakoba, ki je v kamen vdolbena na vhodni stopnici cerkve Marije tolažnice kristjanov na Malih Vodenicah.
Evropska pešpot E7
V našo državo prihaja iz Italije preko opuščenega Mednarodnega mejnega prehoda Robič. Pot vodi do Kobarida, Škofje Loke in Vrhnike, pa vse do vasi Krka, Dolenjskih Toplic, do Gospodične (822 mnm) na Gorjancih in nato dalje mimo samostana Pleterje ter do Kostanjevice na Krki. Občudujete lahko razgibane in slikovite Gorjance, za ljubitelje kulture priporočamo ogled kartuzije Pleterje in nekdanjega cistercijanskega samostana, kjer danes domuje Galerija Božidar Jakac, ter starega mestnega jedra Kostanjevice na Krki. Pot proti Krškemu poteka skozi Krakovski pragozd in ravninsko krško polje.
