Na tako ujmo se ni mogoče popolnoma pripraviti

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), poteka danes posvet o naravnih nesrečah, na katerem bodo spregovorili tudi o zadnjem žledolomu, ki je z redkimi izjemami prizadel praktično območje vse Slovenije.

STA je zapisala sledeče:

»Na tako ujmo, kot je bil februarski žledolom, se je po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana nemogoče popolnoma pripraviti. Prav o tem, preventivi in soočanju s posledicami, bo beseda tekla na današnjem posvetu o naravnih nesrečah, na katerem bo spregovoril tudi Šestan.

Posvet organizira Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predavatelji bodo spregovorili o napovedovanju in ukrepanju ob naravnih nesrečah, prilagajanju podnebnim spremembam, preventivnih ukrepih za preprečevanje posledic naravnih nesreč in njihovem pomenu pri prostorskem načrtovanju.
Kot je Šestan pred posvetom povedal za STA, se na tak žledolom niso mogli popolnoma pripraviti tudi zato, ker so ocene ogroženosti za žled pred tem segale na prehod med Primorsko in Notranjsko, kjer je v preteklosti dejansko prišlo do žleda. Tokrat pa je žled prizadel celo državo z izjemo Obale in Prekmurja. Če bi hoteli hitreje reševati nastalo situacijo, bi potrebovali 10.000 agregatov, kolikor je bilo prizadetih transformatorskih postaj, a tudi to ne bi popolnoma pomagalo, je dodal. Do izpadov je prihajalo tudi od transformatorskih postaj naprej, po vaseh, vodi so bili potrgani, je našteval Šestan.

Se pa prilagajajo na razmere, ki jih prinašajo podnebne spremembe, denimo poplave v Železnikih. V zadnjem času je več takih ekstremnih dogodkov, nikakor pa nesreč ni več ali manj, pravi poveljnik civilne zaščite. So le tendence k večjim ekstremom, denimo velika količina padavin v zelo kratkem času. Pri "klasičnih" naravnih nesrečah pa imajo izkušnje, načrte in čas, da se lahko pripravijo.Tudi žled je sicer bil napovedan, ampak v tem primeru nimaš kaj narediti, saj je porušilo elektro- in telekomunikacijo infrastrukturo. Da bi lahko na kratek rok ukrepal preventivno ne gre, tukaj treba delati na dolgi rok, drugače zgraditi infrastrukturo, je pojasnil. Odzvali so se, kot so se najbolje mogli, pravi Šestan, a v kratkem času ni bilo možno vse zadovoljiti.

Da bi v prihodnje take razmere pričakali bolj pripravljeni - Šestan sicer upa, da se take ujem ne bomo več doživeli - bi morali bolje usposobiti in ozavestiti tako državljane kot občinska vodstva in tudi sam vrh države. Pokazalo se je namreč, da so nekateri morda vse skupaj podcenjevali, je povedal Šestan, ki meni, da bi tudi država lahko kaj še bolje naredila. A kljub temu poudarja, da okvare na elektrodistribucijskem omrežju lahko odpravljajo le tisti, ki so za to usposobljeni, zato so bili občinski predstavniki tukaj nemočni. So pa področja, kjer bi ti lahko več naredili, je dodal.
Sedaj je na vrsti analiza predpisov, ki urejajo ukrepanje ob naravnih nesrečah, na podlagi izsledkov pa bodo poskušali popraviti, kar se bo dalo.

Po zakonu je pripadnikov civilne zaščite malo, poleg vodstva le še specialne enote. V širšem smislu pa zraven spadajo tudi gasilci, gorski reševalci in drugi in z njimi ima civilna zaščita na razpolago 65.000 operativnih ljudi, velika večina je gasilcev.«

VIR: STA (Slovenska tiskovna agencija)

http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1993538