Velika noč u Pudguri enkrt in dns

Kako je bilo včasih okrog Velike noči, o pripravah in praznovanju so članice TD Pudgura najprej povprašali starejše Pudgurce. Obiskale so jih na njihovih domovih in v prijetnem klepetu so obujali spomine na marsikatero opravilo ali običaj, ki ga ni več. Vse je skrbno zapisano, nekaj pričevanj pa je tudi posnetih, da se bodo običaji na tak način ohranili za poznejše rodove. To je eno od poslanstev Turističnega društva Pudgura.

Na osnovi pričevanj je bila postavljena velikonočna razstava. Pričela se je s cvetno nedeljo , kjer so bili predstavljeni žegni, kot so jih delali v Pudguri. Tu se šopki zelenja ne imenujejo butare ali kako drugače ampak le žegen, ki je v osnovi sestavljen iz treh, sedmih ali trinajstih enoletnih leskovih vejic , okrog katerih je zložena oljka in razno zelenje. Okrašen je s pisanimi trakovi iz krep papirja in k žegnu ga je nesel najstarejši otrok pri hiši.
V nadaljevanju je bil na razstavi prikazan Veliki teden- Veliki četrtek, petek in sobota. Na ogled je bil med ostalim postavljen slavnostni mašni plašč, ki ga je župnik oblekel za vstajenjsko procesijo in bandera Dekliške Marijine družbe iz Studenega, ki nosi letnico 1912.

Osrednji del razstave je bil namenjen Veliki noči u Pudguri enkrt. Prikazane so bile jedi, ki so jih gospodinje nekoč pripravljale za ta praznik; od potic, umetelno spletenih pletenk raznih oblik, pirhov do žolce, kuhanega pršuta, pršutove potice in hrena. Seveda smo iz pričevanj izvedeli tudi žalostne zgodbe, ko v revščini gospodinje niso imele hrane za družino niti za sproti. Takrat so sosede, kjer ni bilo tako hudo dale od svojega malo moke, sladkorja, soli da je tudi v revni hiši zadišalo po praznikih. Pa krožnik žolce in malo mesa so na skrito zvečer prinesle na okno. Včasih so si ljudje brez velikih besed pomagali med seboj.

Kako danes bogato okrasi svoj dom za vsake praznike je pokazala Cilka Milavec – Zajcova iz Studenega. S svojimi ročnimi deli in občutkom za dekoracijo je pritegnila pozornost obiskovalcev, za otroke pa pripravila tudi polno košaro pirhov.
Sledili so pirhi od vsepovsod, položeni pod cvetočo vejo jablane, delo članic Turističnega društva Pudgura. V zimskih mesecih so se vsak teden zbirale in ustvarjale ročna dela, saj tudi tako ohranjajo navade v Pudguri nekoč.
Tudi otroci, ki obiskujejo verouk v Studenem so ustvarjali za to razstavo. Mirne duše se lahko reče, da je pri postavitvi razstave pomagalo staro in mlado iz cele Pudgure.
Razstava je bila postavljena na starih prtih, od katerih so nekateri že presegli starost 100 let. Ker se je teh umetnin nabralo veliko, so bile tudi posebej razstavljene na koncu razstave.

Zaradi burje in mraza je bilo potrebno nedeljski potek predstavitve razstave nekoliko prilagoditi, pa tudi otroke je pri sekanju pirhov zeblo in so kmalu odnehali. Ostaja torej kar nekaj idej za podobno predstavitev velikonočnih običajev za naslednje leto.

Besedilo in fotografije: Vida Požar