Vaška vaga v Landolu

Sredi vasi Landol, tik ob križišču proti Šmihelu pod Nanosom, se nahaja vaška/javna vaga ali tehtnica, ki je včasih služila za tehtanje oz. »vaganje« kmetijskih pridelkov in živine. Vagali so različne pridelke kot npr. seno, krompir, jabolka, žita, včasih tudi les, velikokrat pa živino. Vaga je tehtala do 0,5 kg natančno in je sodila med tehtnice z enim ravnotežnim položajem, z razponom od 500 do 5.000 kg.  Vago so tudi redno kontrolirali na dve leti. Kontrole je izvajal Zavod za mere in plemenite kovine. V ta namen so tudi označili letnico kontrole in grb na lesen merilni steber, ki je del vage. Najstarejša letnica, zapisana na stebru, je 1897, kar pa ne pomeni, da vaga ni starejša. Vaga je bila v lasti družine Karuza, Landol 14. Ti so tudi lastniki hiše, v kateri je del vage in v kateri je bila nekoč znana furmanska gostilna Pri Koruzi. Leta 1914 je na dan Sv. Luke izbruhnil v Landolu požar, v katerem je  pogorela skoraj polovica hiš v vasi, med temi je bil tudi del hiše Karuze. Vaška vaga je ostala med tem nepoškodovana.

Razglednica iz leta 1906 (Vir: Čuk, A., Postojna: na prelomu stoletij, Vrhnika, Galerija 2, 2006)

Gostilna je prenehala z dejavnostjo leta 1947,vaga pa je obratovala še dolgo let zatem. Veliko zgodovinskih dokumentov s podatki o vagi ni. Nekaj o tem nam pove vaščan Albert Karuza, nekaj pa nam pokažejo stare razglednice, ki prikazujejo največkrat furmansko gostilno in s  tem tudi vaško vago. V zadnjem času je postala vaga dotrajana in potrebna prenove. Leta 2012 je bila tako obnovljena s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Stavba in vaga danes (Vir: Sever, V., 2013)

Obnovljen je bil mehanizem za tehtanje, tehtalna površina iz debelih hrastovih desk ter lesen steber za odčitavanje teže z letnicami kontrol. Vaščani in ostali lahko za svoje potrebe tako ponovno stehtajo svoje pridelke in živino. Pomen javnih tehtnic ali vag pa se je danes na žalost spremenil. Včasih so bile za življenje ljudi veliko pomembnejše, saj je bilo odvisno od pravilnega tehtanja pridelkov in živine, kar jim je pomenilo preživetje. Danes se ukvarja s kmetijstvom le majhen delež prebivalstva. Vaška vaga je tako postala del  kulturne dediščine, ki jo je potrebno ohraniti za kasnejše rodove.  

Zapisala: VALENTINA SEVER