Občina Postojna
Facebook
 
 
O Postojni
Občina
Župan
Podžupana
Občinski svet
Nadzorni odbor
Krajevne skupnosti
Občinska uprava
Režijski obrat Občine Postojna
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Gospodarske javne službe
Predpisi občine
Svetovalna pisarna ENSVET Postojna
Katalog informacij javnega značaja
Razvojni dokumenti
Projekti
Razpisi in objave
Prireditve in akcije
E-občina
Povezave od A do Ž
Prva stran > Občina > ... > Novice v septembru
19. sep 2013
Slikarska razstava Vojka Gašperuta

V sredo (11. septembra) smo bili priča otvoritvi razstave Vojka Gašperuta Gašperja SLOVENSKI KRAS IN ISTRA, ki jo je na ogled postavila Galerija 2 iz Postojne. Na otvoritev so prišli kljub slabemu vremenu številni ljubitelji lepe umetnosti.

FOTO: Vojko Gašperut Gašper

Vojko Gašperut Gašper se je rodil 24. decembra 1949 v vasi Sedlo v Breginjskem kotu, leta 1960 pa se je preselil v Koper. V letu 1967 si je pri skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in postal tetraplegik. Kmalu po težki telesni poškodbi mu je vzklila slikarska žilica, zato se je leta 1971 prvič vključil v slikarski tečaj v Kopru, ki ga je vodil akad. slikar Janez Matelič. Na številnih slikarskih poteh je srečal slikarja in prijatelja Janeza Žitnika, ki je vplival na Gašperjevo likovno pot. Več let se je udeleževal zelo kvalitetnih likovnih tečajev pri prof. Milanu Eriču in soprogi akad. slikarki Dragi Davidkovi. Dve leti je obiskoval mestno visoko strokovno šolo za risanje in slikanje v Ljubljani pod vodstvom prof. Mladena Jernejca. Sedaj pa nadaljuje svojo slikarsko pot pod mentorstvom akad. slik. Andreja Trobentarja. Vojko Gašperut je leta 1987 postal štipendist, leta 2004 pa polnopravni član mednarodnega združenja umetnikov invalidov VDMFK - Vereinigung der Mund und Fussmalenden kunstler, ki svoja dela ustvarjajo z usti ali nogami, s sedežem v Liechtensteinu. Je tudi član Društva paraplegikov Istre in Krasa.Na Ex temporih je prejel številne nagrade, prav tako na izboru za Zlato paleto, ki ga organizira Zveza likovnih društev Slovenije, imel je več kot 100 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav, dobil pa je tudi priznanje Občine Koper in plaketo za ohranjanje kulturne dediščine.


FOTO:Avtorja in njegova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Anamarija Štibilj Šajn (desno), večer pa je povezovala Mojca Šega Novak (levo).

FOTO: Pevska skupina Studenec

Pevska skupina Studenec,ki zadnje čase dosega zavidljive rezultate na področju zborovskega petja, je pripravila izbor pesmi iz Breginskega kota in s tem avtorju izkazala vso spoštovanje za njegovo vstrajnost, voljo in umetniško ustvarjanje, avtorja pa popeljala v čas svoje mladosti.

FOTO: Ob tej priložnosti, se je avtor pevski skupini zahvalil za ta doživeti večer s svojo grafiko, ki jo je prevzela umetniška vodja ga. Irena Rep.


FOTO: V imenu župana Občine Postojna g. Jerneja Verbiča, ki je bil službeno zadržan je direktor galerije prenesel avtorju, vsem nastopajočim in številnim obiskovalcem iskrene čestitke in pozdrave.


Anamarija Stibilj Šajn / september 2013

Vojko Gašperut – Gašper je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slikarjev, ki slikajo z usti ter polnopravni član Mednarodnega združenja VDMFK. S specifičnim ustvarjalnim procesom snuje motivno raznolik opus, v katerem imajo posebno mesto krajine, tihožitja in druge figuralne kompozicije.
Med krajinskimi izhodišči sta mu še posebej priljubljena rodni Breginj in v slovenska Istra, ki je postala njegov bivanjski prostor. Na številnih likovnih kolonijah in ex-temporih širom po Sloveniji in tujini, pa se na krajinske motivne nagovore odziva a la prima, ohranjajoč atmosfersko pristnost in doživljajsko intenziteto. Pri tem dokazuje svojo neposredno slikarsko odzivnost in sposobnost tankočutnega zaznavanja specifik posameznega okolja in trenutnega stanja narave. Krajina v njegovih slikah nastopa kot samostojna, neodvisna tema, ki premore krajevno določljivost, s skrbnim verističnim beleženjem pa ji avtor daje celo dokumentarno vrednost. Pri tem pa jo ne prikrajša za intimo osebnih videnj in doživljanj ter svojstvenih likovnih rešitev znotraj jasnih realističnih okvirov.

Vojko Gašperut – Gašper je natančen opazovalec in prav takšen likovni interpret. Njegova likovna vizualizacija predstavlja specifičen, rafiniran in dolgotrajen ustvarjalni proces. Konkretno stvarnost prenaša na slikarsko platno na dosleden, minuciozen način. Obvezujoča zvestoba do videnega razkriva njegov občutek za realistično podajanje stvarnosti, ki jo izgrajuje z natančnim odslikavanjem detajlov, z uravnoteženimi kompozicijami, s kolorističnim bogastvom in s sintetiziranjem elementov pripovednosti v trdno risarsko armaturo. Znotraj t.i. realističnih okvirov je izoblikoval prepoznaven, suveren in afirmiran likovni nagovor. Ob zvestobi konkretni stvarnosti in zakonitostim klasičnega slikarstva, pa ostaja zvest tudi subjektivnim doživetjem in občutkom, ki se porajajo ob stiku s stvarnostjo. Slikarjevemu intimizmu lahko sledimo skozi nasprotja med toplo obarvanimi svetlobami in hladnimi sencami, jih odkrivamo v akcentiranih atmosferskih stanjih, prefinjenih tonskih stopnjevanjih in dinamičnih barvnih modulacijah. Vse pogosteje pa se zdi, da ga zamikajo drznejše rešitve, sproščenejše poteze in posamezna barvna preoblikovanja. Premišljeno pozicioniranim potezam avtor pridružuje celo sproščene likovne reakcije. Tovrstne rešitve kažejo na slikarjevo željo po ustvarjanju nove stvarnosti, še vedno prepoznavne, hkrati pa začinjene z avtorju lastnim temperamentom in pogumom. Vojko Gašperut – Gašper ohranja naravno barvitost svojih pejsažev in vedut. Prilagaja pa jo značilnostim trenutnih atmosferskih stanj, prisluhne spremembam naravnega časovnega krogotoka, specifiki posameznih miljejev, njegovi vegetaciji in geografskim danostim. Izrazna moč barve, ujete v prefinjene poteze, ter občutena barvna in svetlobna stopnjevanja so slikarjeva moč, s katero opisuje in pripoveduje ter izraža svoj oseben odnos do zunanjega sveta, svoja subjektivna, intimna občutja ter notranja razpoloženja. Gašperutove barve so tople, (tudi hladni toni nikoli niso surovi), žareče in mehke. Zrcalijo slikarjevo afiniteto do mediteranske tradicije, do posebnih barvnih in svetlobnih stanj tega miljeja. Vsaka poteza čopiča je odločujoča, je nosilka podobotvornosti. Z ostrino in čistostjo poteze ter tonsko orkestracijo zaživijo upodobitve v vsej prepričljivosti, polnoplastičnosti in polnomočnosti izraza. Nešteto je drobnih intervencij na slikarsko platno: nekatere ostajajo površinske, nizane druga poleg druge, številne pa pridobivajo moč z večplastnim nanašanjem. Umirjenim potezam avtor pridružuje tudi temperamentnejše, ekspresivno izražene. Slikar se poglablja v resničnost krajinskega izreza in jo v obliki uravnoteženih kompozicijskih zasnov prenaša na slikarsko platno. V skrb za notranjo strukturo likovnega dela vključuje tudi prostorsko iluzijo. Številna od razstavljenih del izrazito kažejo na avtorjevo prepričljivo ustvarjalno potovanje iz slikovne površine v globino, iz dvodimenzionalnega v trodimenzionalno. Prav soline so motiv, ki mu s svojo tipično organiziranostjo pripomore odpirati prostor vse tja do neskončnosti. Vojko Gašperut – Gašper še posebej čuti solinski milje, ne le njegove specifične krajinske danosti, njegovo svojstveno prostorsko urejenost, ampak tudi življenje v njem, ki žal (pre)pogosto izginja. To je pripoved o solinskih hišah, vodi in blatu, o pridelovanju bele kristalinične snovi. Je podoba, ki zatrepeta v izbrani atmosferi, v pomladi prebujajoče se narave, v razbeljenem objemu poletne vročine ali v spokojnosti približajoče se jeseni. V motivu solin se ne vizualizira le svet videnega. Stvarnost namreč odpluje v sfere simboličnega, metaforičnega in globlje pomenskega. Za vsem tem pa ostaja slikar, v katerem je neuničljiv kvas za nova snovanja. Ta nenehno vzhajajo iz izbranega vsebinskega izhodišča in se naseljujejo na dvodimenzionalnih površinah različnih dimenzij, na horizontalno orientiranih slikovnih poljih, pa tudi na zanimivih, ozkih, elegantnih, vertikalnih formatih, na katerih že samo prizorišče usmerja razpredanje likovne pripovedi v duhovno smer, v ustvarjanje sporočila, opozorila. In potem – ob intenzivnem avtorjevem podoživljanju, niti dvoje solin ni enakih. V njih se namreč dejanskost plemeniti s pridom le umetniku lastnih, ažurnih, emocionalno vzdramljenih in razumsko osmišljenih sporočil z željo, da bi ta svet, s svojim posebnim poslanstvom, ne postajal le spomin, temveč živa resničnost z eksistencialnim značajem.Njegova slikarska narava je koloristična, zato mu je med priljubljenimi motivi tudi Kras, še posebej, ko se odene v jesensko barvno razkošje. Živopisani ruj, rdeč in žareč, naseljen v trpko kraško pokrajino, je njegova fascinacija. Je možnost ustvrjalnega uživanja v barvah, pa tudi pot do dramskega stopnjevanja motiva samega.

Vojko Gašperut – Gašper spada med slikarje krajinarje, med tiste ustvarjalce, ki jih lahko uokvirimo v tradicijo primorske likovne produkcije. A med vsemi temi avtorji ohranja svojo identiteto. V realno obstoječi motivni svet vtke občutje domačnosti in intimizem doživljanja. Z njemu lastno senzibiliteto na eni strani izgrajuje metjejsko dovršenost, na drugi strani pa išče globljo izraznost in sporočilnost svojih del. Po ustvarjalni poti potuje s posebno ljubeznijo do medija izražanja, ter s popolno predanostjo, z vztrajnostjo, občutljivostjo, s talentom in s prepričanjem, da je vredno raziskovati in se poglabljati v slikarski medij. Prav zato mu uspeva, v sozvočju s svojimi videnji in čutenji ter z zakonitostmi klasičnega, tradicionalnega krajinarskega slikarstva, najti svojo poetično, veličastno in sporočilno likovno zgodbo.

RAZSTAVA BO ODPRTA DO 11. OKTOBRA 2013 – OD 09.-12. in 15.-18. URE.

Prispevek pripravil: MILAN ŠTULC
Predstavitev avtorja in del: ANAMARIJA ŠTIBILJ ŠAJN, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka.
Foto: MARJAN LEŠNIK, Koper


 
Armenski umetnik BAGRAT ARAZJAN po četrt stoletja spet razstavlja v Postojni
Knjižnica Bena Zupančiča Postojna vabi
Obisk obeležij v krajevni skupnosti POSTOJNA pred Dnevom spomina na mrtve
Predjamski grad UN Blue
Javna razgrnitev strateškega dokumenta Vizija in strategija občine Postojna (VISOP)
Čestitke dr. Aleksandru Merlu
Planinski tabor na Zelenici
več novic
© Občina Postojna | O avtorjih