| 9.
maj
2009
| Postojna na prepihu stotih let |
Svečano prireditev z naslovom NA PREPIHU STOLETJA so pripravili:
Scenarij: Silva Bajc
Režija: Grega Tozon
Scena, luč, ton, video: Silvo Čuk - Media M d. o. o.
V Postojni je na današnji dan pred natanko sto leti, 9. maja 1909, nastala listina, s katero je cesar Franc Jožef I., dotedanji trg povzdignil v mesto. Nadaljnji razvoj mesta je, od časa ko se je ohranila omenjena listina, pa vse do danes zaznamovala tudi Postojnska jama, ki v letošnjem letu prinaša Postojni 190. leto turizma.
V počastitev jubilejne pridobitve mestnih pravic Postojni je tako občina, na predvečer 100-letnice, simbolično proslavila svečano slovesnost v Jamskem dvorcu, ki stoji tik ob vhodu v znameniti in svetovno znani jamski svet.
Pred jamo je obiskovalce z glasbo pozdravljala Postojnska godba 1808, ob vhodu v dvorec pa je goste sprejel in jim izrekel dobrodošlico župan Občine Postojna Jernej Verbič v spremstvu z življensko sopotnico Tatjano Spetič, ter oba podžupana Margareta Srebotnjak Borsellino (na fotografiji spodaj skrajno desno) in Zvone Černač (prvi levo).
Med visokimi gosti je bil tudi dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni nadškof, ki je isti dan ob 18.00 uri v cerkvi Sv. Štefana, daroval Sv. mašo v čast stoletnici mesta. Z njim je istočasno prispel tudi nagrajenec - častni meščan monsignor Vladimir Pirih.
Prizorišče pred jamo je bilo že pred pričetkom prireditve izredno pestro, vsi obiskovalci pa so v dar prejeli spominski kovanec z vtisnjenim grbom stoletnice pridobitve mestnih pravic in 190 let turizma v Postojni.
Kovanec je v spomin prejel tudi slavnostni gost predsednik države dr. Danilo Türk.
V modnem slogu izpred stotih let sta na oder stopila voditelja Bernarda Žarn in Damijan Dobranič, ki sta ob čudoviti scenski postavitvi pričarala nostalgične spomine. In medtem, ko je bila dvorana zapolnjena prav do zadnjega kotička, je bilo poskrbljeno tudi za tiste, ki se jim ni uspelo prebiti v notranjost, pa so zato lahko zunaj pred dvorcem sledili dogajanju preko velikega platna, na katerem je bil neposredni prenos prireditve.
Zbrani so prisluhnili tudi pozdravnem nagovoru postojnskega župana Jerneja Verbiča: ''Pravzaprav ni vedno ravno preprosto govoriti o svojem mestu, toliko bi želeli povedati o kraju, ki ga imenujemo dom in, ki v nas vedno zaseda posebno mesto, tudi če ga zapustimo. Ko se oziramo v preteklost se nam izrisuje bogata in prepletena podoba skoraj brezštevilnih zgodb, utrinkov in spominov. Kot mogočen mozaik pripoveduje o tem mestu, o naših prednikih in nenazadnje o nas, ki tukaj živimo danes. Kako pravilno ovrednotiti vse, kar nas oblikuje in zaznamuje. V objemu Javornika in njegovih nepreglednih gozdov ter s pogledom uprtim proti Nanosu, ki se kot pravi očak dviga nad našo kotlino, to je prva podoba Postojne. In seveda je tukaj burja, ki nam daje svežino in jasno vreme, ki nas poživlja in odganja mračne misli.
Pomembna lega je tem krajem dala privilegij in osnovo, na kateri je kraj gradil svojo podobo in razvoj že v davnini. Pot, ki je vodila s celine, je odpirala okno v svet, ko je približevala Jadran in Sredozemlje. Veliko prej, ko je svet z odkritji postal majhen, je Sredozemlje predstavljalo središče in srce Evrope. Zaznamovalo nas je med drugim tudi furmanstvo, ki je nekatere svoje podobe ohranilo vse do danes.
In vendar nas najbolj od vsega zaznamuje kras. Ta skrivnostna in tako posebna pokrajina, ki svojemu človeku narekuje trdo in vztrajno delo, ki ne ponuja bližnjic in prav zato od njega terja, da jo preprosto - ljubi. Pa vendar zna biti kras zelo velikodušen. V svoji neizmerni lepoti, z nenavadnimi a čudovitimi značilnostmi očara in privablja obiskovalce od blizu in daleč. Stodevetdeset let praznuje organiziran turizem v Postojni prav letos. Lepote Postojnske jame so skoraj neskončne in brezčasne. Z velikim odkritjem leta 1818 je bila Postojna postavljena na zemljevid sveta, postala je prepoznavna turistična znamenitost, v raziskovanju in turizmu je znala ujeti svojo veliko priložnost.
S svojo pomembno lego in na lepotah Postojnske jame, je Postojna gradila svojo podobo in razvoj. Vedno bolj je postajala središče, pisana in raznovrstna je v sebi združevala tradicijo in inovacije, ohranjala svojo pristnost in bila obenem s turizmom vpeta v svet. Vse to je iz trga naredilo mesto. Ko je cesar Franc Jožef I. s svečano listino, ki je bila napisana v slovenskem jeziku Postojno povzdignil v mesto, je bilo to dejanje potrditev zaslug in dotedanjega razvoja. Postojna še zdaleč ni najstarejše mesto, a vendar ni zaradi tega ta dogodek nič manjši. Vztrajnost in predano delo, vizija in pogum, so skozi stoletja naš kraj vodile do svečanega trenutka, ko je bil zaradi vsega tega upravičeno nagrajen z mestnimi pravicami. Z mestnimi pravicami je Postojna obrnila nov list. Status, ki ji je bil podeljen ker je bila uspešna, pa je bil prav tako zelo pomemben obet za prihodnost. Grb, ki ga je ob tej priložnosti dobila naša Postojna je resnično eden najlepših v Sloveniji, za vse nas pa nedvomno najlepši. Orel, ki krasi njegov osrednji del s svojim starodavnim imenom označuje ime mesta, njegovo prepletenost s kraško pokrajino simbolizira človeška ribica.
Vse to objema naš pogled v preteklost, preteklost pa je vedno sestavni del tega, kar tvori našo sedanjost. Naše praznovanje je zato počastitev vseh, ki so oblikovali naše mesto skozi zgodovino. Je veselje in priznanje, je zavest da pripadamo tej skupnosti in je ponos, da živimo tukaj. Praznovanje je obred in vedno tudi spodbuda za prihodnost. Je praznik nas vseh, saj le vsi skupaj tvorimo naše mesto, njegovo bistvo in značaj. Pomemben del nocojšnjega večera in praznovanja so tudi vsi štirje nagrajenci,častni občan,častna meščanka in častna meščana, ki so s svojim življenjskim delom, vsak na svojem področju, oblikovali in zaznamovali svoj čas. V priznanju je naša iskrena zahvala, pa tudi spodbuda za vse nas in tiste, ki bodo svoj čas neizbrisno zaznamovali v prihodnosti.
Naš današnji razvoj je postavljen na trdnih temeljih znanja in na pravilnih odločitvah preteklih generacij. Narava nam je ponudila roko, ko je našemu gospodarstvu dala temelj, a uspeh je vedno tudi odraz zagnanega dela, znanja, izkušenj in poguma. Postojna se razvija in raste. Izkušnje preteklosti si v sedanjosti podajajo roko z našimi prizadevanji in željami, to pa omogoča pogled naprej. Vedno si moramo želeti več, saj le nenehna pot naprej prinaša napredek in razvoj. V prihodnosti ležijo uresničeni cilji naših današnjih sanj.
Naj ob tej slovesni priložnosti še enkrat iskreno čestitam vsem prebivalkam in prebivalcem našega mesta in naše občine. Današnji večer je prav poseben in prazničen. Naj bo naše skupno praznovanje naša zahvala vsem preteklim generacijam, naj bo potrditev našega zavedanja o tem, kako pomemben je njihov delež v našem današnjem svetu in naj bo spodbuda vsem nam za prihodnost.''
V nadaljevanju je župan prvič podelil slavnostno priznanje in plaketo častni občan ter tri nazive častni meščan.
Dobitniki novih nazivov so:
Častni meščan – RAFAEL BARAGA
Rafael Baraga izhaja iz Loške doline. Druga svetovna vojna je bila velika prelomnica v njegovem življenju, saj mu je prekinila otroštvo in ga prisila, da je naglo odrasel. Zadnja leta vojne je skupaj z družino preživel med partizani v zavetju snežniških gozdov, saj bi bil zanje povratek v dolino usoden.
V povojnem obdobju se je kot dijak vključil v mladinske delovne brigade in sodeloval pri obnovi porušene domovine. Želja po znanju ga je gnala naprej; kot uspešen študent Fakultete za strojništvo v Ljubljani je v okviru mednarodne izmenjave študentov prakso opravil v Nemčiji. Po vrnitvi v domovino se je kot vodja razvoja zaposlil v podjetju Javor. Že takrat se je veliko posvečal vprašanjem in problemom ekološke narave, a svojih zamisli še ni mogel izpeljati.
Njegova prizadevanja in zagnanost niso ostala neopažena in zato je na zahtevo Občine Postojna in banke sprejel nov delovni izziva v podjetju Liv, ki je bilo zaradi visokih dolgov v težavnem položaju. Izvedel naj bi likvidacijo podjetja, z vztrajnostjo in učinkovitim delom pa jo je uspel preprečiti in še več. Skupaj s sodelavci so uvedli nove uspešne programe, ki dajejo Livu vsebino tudi danes. Z njim je podjetje raslo in postajalo pomemben steber gospodarstva v naših krajih, svojo dejavnost pa je širilo tudi v druge slovenske kraje.
Kot sekretar za industrijo je v osemdesetih letih odšel v Beograd. Še pred iztekom mandata je to pomembno in visoko funkcijo zamenjalo novo delovno mesto v podjetju Tomos Koper. Podjetje naj bi rešil iz hudih zagat. Napornega dela se je ob bogatih izkušnjah, s sposobnostjo in strokovnostjo lotil zagrizeno in odločno. Kmalu so prišli rezultati, nadaljnje delo pa mu je preprečila težka bolezen, s tem pa to konec poklicne poti.
Njegovo življenje in delo potrjujeta, da uspeh nikoli ne pride čez noč, da je vedno rezultat trdega in predanega dela, a tudi poguma in vizije.
Častna meščanka – dr. Mita Sič Stegel
Dr. Mita Sič Stegel se je leta 1927 rodila v meščanski družini v Ljubljani, kjer je po osnovni šoli in gimnaziji študij nadaljevala na takrat novoustanovljeni Medicinski fakulteti. Že v osnovnošolskih in dijaških letih navdušena harmonikarica- leta 1940 je osvojila prvo mesto na mladinskem tekmovanju v klavirski harmoniki, je pozneje ta instrument poučevala tudi na domovih. Še kot študentko so jo očarale gore in skorajda ni slovenskega vršaca, na katerega se ne bi povzpela, s prijatelji pa je osvojila tudi Mont Blanc in Grossglockner. Kondicija, ki jo je ''nabirala'' na Nanosu – nanj se je povzpela več kot 550-krat, ji je pomagala tudi pri smučanju, v katerem je tako kot v plezanju in naravi nasploh našla navdih, veselje in moč.
Po opravljenem specialističnem izpitu iz pediatrije je leta 1958 prišla v Postojno. Tu je na področju razvoja pediatrije orala ledino in ji s svojim delom in prizadevanji postavila pomembne temelje. Dolga leta je kot edina zdravnica pediatrinja pokrivala otroški in šolski dispanzer, ambulante in posvetovalnice, Porodnišnico Postojna, redna cepljenja in obiske na domu za najširšo okolico Postojne. Ob preventivnem in kurativnem delu z otroki in šolarji pa je predavanji o pomenu otroškega varstva širila vedenje o tej pomembni veji medicine.
Udejstvovala se je tudi na širšem družbenem področju. Bila je predsednica skupščine SIS za otroško varstvo, med leti 1965 do 1969 zvezna poslanka v socialnozdravstvenem zboru takratne Zvezne skupščine Jugoslavije, med leti 1983 do 1987 pa je opravljala dela in naloge direktorja Zdravstvenega doma Postojna.
Leta 1965 jo je predsednik Jugoslavije odlikoval z ordenom dela s srebrnim vencem, 1973. je prejela občinsko priznanje Društva prijateljev mladine, leta 1979 pa diplomo Združenja pediatrov Jugoslavije. Leta 1987 jo je Skupščina občine Postojna nagradila s plaketo občine Postojna za življenjsko delo na področju pediatrije. Sama meni, da je uspešno delo največje priznanje in da so zdravi otroci tudi zanjo vsekakor največja nagrada.
Častni meščan – Vladimir Pirih
Vladimir Prih se je rodil leta 1922 v Lokovcu na Čepovanom. Po osnovnem šolanju v domačem kraju in v Hrušici ter gimnaziji v Malem semenišču v Gorici, kjer je maturiral leta 1942, je leto dni študiral v Benetkah, nato pa študij zaključil v Gorici. V novomašnika je bil posvečen leta 1946 v Hrušici.
Najprej je kot podravnatelj služboval v Malem semenišču na Reki, bil nato kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici in škofijski tajnik na Reki, pa ponovno kaplan v Trnovem, nakar je avgusta 1962 postal stolni vikar v Kopru. V prvih dneh septembra 1965 je prišel v Postojno, kjer je bil vse do upokojitve leta 2001 župnik in dekan. Službo dekana je opravljal kar trideset let. Še veliko je funkcij, ki jih je opravljal: dvakrat je bil soupravitelj župnij Matenja vas in Orehek, bil je škofijski in narodni delegat za pastoralo turizma, več let pa tudi škofov svetovalec in tajnik škofijskega glasbenega sveta. Leta 1976 je bil imenovan za monsignosrja.
Svoje osnovno poslanstvo že vseskozi uspešno prepleta z glasbo. Ne le kot odličen organist in načrtovalec novih ali preurejevalec starih orgel, temveč tudi kot neumoren pevovodja. Povsod, kjer je služboval, je vodil pevske zbore, organiziral pa je tudi študijske dneve za organiste. Zaradi sovjega absolutnega posluha je bil nepogrešljiv sodelavec pri pregledu oziroma potrditvi več kot dvajset zvonov. Hitro je namreč ugotovil, kateri od zvonov se harmonično ujamejo. Zato je sodeloval pri nakupu novih zvonov za cerkve v Velikem Otoku, Stari vasi, Zagonu in Zalogu. Ob naštetem ne preseneča, da je avtor kar 899 skladb, ki jih ne pojejo in izvajajo le v postojnski, temveč tudi v drugih cerkvah.
Vedno je veder, pronicljiv ter zanimiv sogovornik in izjemen organist, ki o tem instrumentu govori z neizmernim žarom, sogovornika ne pušča ravnodušnega, hkrati pa vseskozi izkazuje skrb za sočloveka. Kot enemu od ustanoviteljev in dolgoletnemu tesnemu sodelavcu postojnske Karitas, posebej v čas po agresiji JA, mu je Občinski štab za civilno zaščito leta 1992 podelil zahvalo za pomoč pri oskrbi in delu z begunci.
Častni občan – Alojz Srebotnjak
Alojz Srebotnjak sodi med naše najuglednejše glasbene ustvarjalce in glasbene pedagoge, njegova izjemna glasbena skladateljska ustvarjalnost pa zaokrožuje že šest desetletij.
Rodil se je v Postojni leta 1931. Tukaj je obiskoval osnovno šolo in v šolskem letu 1948/49 maturiral. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral na oddelku za kompozicijo v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca, kasneje pa se je izpopolnjeval še v Rimu, Sieni, Londonu in Parizu.
Njegov glasbeni opus je izjemen in po vsebini bogat, saj sega od solistične do komorne glasbe, od zborovske do vokalnoinstumentalne in orkestralne glasbe, zajema pa tudi baletno, scensko in filmsko glasbo. Njegov prispevek na tem področju po mnenju strokovnjakov ''sodi v sam vrh naših filmsko-glasbenih realizacij, ki so dale poseben umetniški peča izrazu posameznega filma''. Za glasbo v filmu Balada o trobenti in oblaku je tako prejel nagrado na filmskem festivalu v Puli. Ustvaril je številna temeljna dela, nepogrešljiva za razvoj sodobne slovenske glasbene umetnosti, njegova dela pa predstavljajo našo umetnost tudi v mednarodnem smislu na najvišji profesionalni ravni. V svojih skladbah je vseskozi zrcalil našo rodno zemljo in slovenskega človek, v številnih delih tudi v prefinjenih obdelavah ljudskega izročila. Že dolgo so njegove skladbe železni repertoar mnogih solistov, ansamblov in zborov, njegova delo so izšla kot edicije uglednih glasbeno založniških hiš, izvedli so jih na številnih odrih festivalih v Evropi, pa tudi širše. Ob umetniškem ustvarjanju je svoje bogato znanje posredoval številnim študentom, najprej na Pedagoški akademiji v Ljubljani, med let 1970 in 2001 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Za svoje skladateljsko delo, s katerim se je za vedno zapisal v spomin naše glasbene kulture, je dobil vrsto nagrad in priznanj, med njimi leta 1998 naše najpomembnejše odličje, Prešernovo nagrado, naslednje leto priznanje Občine Postojna »27. april« ter stanovsko, Kozinovo nagrado, za življenjsko delo pa leta 2005 tudi Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana.
Častno priznanje je, v imenu Alojza Srebotnjaka, prevzela njegova soproga Dubravka Tomšič Srebotnjak, sicer izjemna slovenska ter zelo znana svetovna pianistka.
Kulturni glasbeni program so v celoti sestavljali domači glasbeni izvajalci, med njimi Mešani pevski zbor Postojna, Vokalna skupina Goldinar, Godalni orkester in Kvartet klarinetov Glasbene šole Postojna, Plesna šola Urška, Baletno društvo Postojna, Andreja Frelih in Trio ARTE.
Postojnčani so nato prisluhnili še pesmi z naslovom Za zmeraj, ki jo je posebej za mesto Postojna napisal in zapel Drago Mislej Mef.
Nepozabna in edinstvena prireditev se je zaključila s prelepim ognjemetom, ki si ga je na prostem ogledalo okoli tisoč obiskovalcev. Ansambel Plima pa je nato z glasbo poskrbel, da so se vsi zbrani zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
Ob slavnostnem dogodku je izšla tudi lična knjižica, ki so jo prejeli visoki gostje in vsi, ki so se udeležili petkove slovestnosti v Jamskem dvorcu. Knjižico sta uredili Alenka Čuk in Sabina Paternost.
Celo dogajanje povezano s praznovanjem 100-letnice pridobitve mestnih pravic je pripravila projektna skupina, ki so jo sestavljali:
Silva Bajc, Matjaž Berčon, Sandi Curk, Zvonko Černač, Alenka Čuk, Silvo Čuk, Lori Ferko, Sergeja Kariž, Albert Kobal, Vlasta Kolenc, Sabina Paternost, Margareta Srebotnjak Borsellino, Srečko Šajn, Polona Škodič in Jernej Verbič.
ZAHVALA ŽUPANA
V petek, 8. maja 2009, je bila v Jamskem dvorcu osrednja slavnostna proslava ob počastitvi pridobitve mestnih pravic. Bogat in lep kulturni program ji je dal posebno vsebino, veliko število gostov, ji je dalo poseben čar. Iskrene čestitke vsem letošnjim nagrajencem, ki so nagrade prejeli kot priznanje za svoje življenjsko delo. Župan občine Postojna Jernej Verbič se zahvaljujem vsem gostom, ki so s svojo prisotnostjo dogodku pričarali posebno vzdušje in vsem nastopajočim, ki so s svojim nastopom najlepše odražali našo širino.
Posebej se zahvaljujem režiserju prireditve Gregi Tozonu, scenaristki Silvi Bajc, Silvu Čuku - Media M za tehnično izvedbo programa in voditeljema Bernardi Žarn in Damjanu Dobranič.
Prav tako so bili za izvedbo celotnega praznovanja nepogrešljivi Alenka Čuk, Sabina Paternost in vsi člani pripravljalnega odbora.
Iskrena zahvala in čestitke vsem, kajti le v skupnem delu vseh sodelujočih je bil pravi ključ do uspeha.
Jernej Verbič
ŽUPAN
| |