Javna tribuna Vodni krog - skrajni čas je, da ukrepamo!

V ponedeljek, 6. februarja 2012, je bila v Šolskem centru v Postojni javna tribuna, ki jo je organizirala Civilna pobuda Vodni krog .

Več let trajajoče nedopustno ravnanje z naravo v regiji pušča za seboj očitne posledice. Ena takšnih posledic je tudi nedavna več tednov trajajoča onesnaženost vodnega zajetja Malni, ki s pitno vodo oskrbuje širše območje. Podobne težave imajo tudi v okoliških občinah. Civilna pobuda Vodni krog je ob podpori zainteresiranih skupin in nevladnih organizacij želela opozoriti na posledice, ki jih nespametna početja na Notranjsko – kraški regiji in na ilirsko – bistriškem prinašajo s seboj. Ena od posledic je tudi kratenje najosnovnejše pravice do pitne vode.

Povzročitelje so pozivali, naj prevzamejo odgovornost za svoje ravnanje, kajti posledice nosimo vsi. Pobudniki ugotavljajo, da vzroki za onesnaženje vodnega vira Malni do zdaj
še niso bili raziskani in povzročitelji še vedno niso prepoznani, zato so izrazili zahteve:
absolutno pisno prepoved dognojevanja kmetijskih zemljišč z ostanki iz bioplinarn na širšem kraškem območju, čimprejšnjo ureditev malomarnega ravnanja z odpadnimi vodami in vzpostavitev mreže učinkovitih čistilnih naprav v regiji, zadržanje postopka sprejema Državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče Slovenske vojske Poček, do sprejetja in uveljavitve Uredbe o vodovarstvenem območju Malni, ter javno vodene postopke priprave uredbe o vodovarstvenem območju Malni.

Razpravljajoči na tribuni so bili predstavniki Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, Zavoda za zdravstveno varstvo, predstavnika okoljskega in kmetijskega ministrstva predstavnik občin in podjetja Kovod ter predstavniki civilnih pobud. Kot je povedal predstavnik civilne pobude Vodni krog Brane Koren, je namen javne tribune opozoriti na vse dejavnike v prostoru, ki negativno vplivajo na naravo in vse njene prebivalce, v regiji ki sicer s svojimi danostmi ponuja podlage za kakovostno življenje, ki si ga marsikje drugod po svetu še predstavljati ne morejo. Namen civilne pobude je vzbuditi kritično misel in od tu naprej skupaj s stroko, predstavniki države in pristojnimi na lokalnem nivoju dolgoročne in drugačne rešitve. Ne sme nam biti vseeno kaj se dogaja okrog nas. Ker so težave v celotni regiji podobne, povezuje pa nas prav kraški teren je skupni nastop pomemben in smiseln. Celotno območje zajema tudi sprejem Uredbe o določitvi vodovarstvenih pasov, ki naj bo pripravljena preudarno, strokovno, da bo le ta življenjska in bo omogočala temeljit nadzor. Pristojni jo pripravljajo že poldrugo leto,na ilirsko-bistriškem pa ima priprava "vodne uredbe" še bistveno daljšo brado, kar nakazuje na malomarnost države do ravnanja s pitno vodo.

S strani udeležencev je bilo največ kritike namenjeno neprimernemu gospodarjenju kmetijstva in zakonodaji, ki ne upošteva zakonitosti kraškega terena. Ugotavljali so tudi neprimernost dejavnosti bioplinarn na našem območju. Prav tako neučinkovit je tudi pristop do čiščenja odpadnih voda zaradi zastarelih in tudi novejših čistilnih naprav, ki niso primerne za kraški teren. Omenjeni so bili tudi viri onesnaženja s strani neprimernih deponij odpadkov in vplivov živilske industrije na okolje.