Jurišno letalo Orel

LETALSTVO IN SLOVENCI
Ljudje so že od nekdaj pogledovali v zrak in želeli poleteti s pticami. Pionirsko obdobje letalstva so zaznamovali tudi Slovenci: Stanko Bloudek, Max Fabiani, Otmar Kanet, Alfonz Kjuder, Julij Nardin, Pavel Podgornik, Ivan Renčelj, brata Edvard in Jože Rusjan, Ivan Vidmar, Franz Wels, Jože Zablatnik, Valentin Matija Živic. Zgodovina vojaškega letalstva na Slovenskem je neločljivo povezana z državami, v katerih smo Slovenci živeli in z vojskami, v katerih smo službovali. Slovenski letalci so v glavnem delovali v avstroogrskem letalstvu, letalstvu Kraljevine Jugoslavije, partizanskem letalstvu, letalstvu SFRJ in vojaškem letalstvu Slovenske vojske. V letalskih enotah omenjenih držav so zasedali vse od vodilnih do najnižjih položajev. Pomemben prispevek k razvoju vojaškega letalstva so Slovenci dodali tudi v letalski industriji.

VOJAŠKO LETALSKA INDUSTRIJA
Letalska industrija je bila na zavidljivi ravni že v Kraljevini Jugoslaviji in se je v obdobju po drugi svetovni vojni še dodatno okrepila. Izdelovali so tako letalnike domače konstrukcije, kakor tudi po licenci. Pomembne domače letalske konstrukcije so bile Aero – 3, Utva 66 in 75, Ikarus Kurir, Ikarus Rogožarski IK – 3, Ikarus S – 49, Soko 522, Soko J – 20, Soko G -2, Soko J – 21, Soko G – 4 ter med njimi tudi Soko J – 22.

SOKO J – 22 OREL/ IAR 93 VULTUR
Konec šestdesetih let je Jugoslovansko vojno letalstvo začelo razmišljati o novem jurišnem letalu. Po analizi vseh dejavnikov in upoštevajoč razmerje »cena – učinkovitost« sta se vodstvo vojaškega letalstva in državni vrh odločila za letalo z visoko podzvočno hitrostjo, ki bi bilo ob posebnih pogojih sposobno doseči tudi nadzvočno hitrost.

Zaradi visokih stroškov se je razmišljalo o sodelovanju z zunanjim partnerjem in kot idealna se je pokazala Romunija, ki je v tem času obujala vojaško letalsko industrijo. 20. maja 1971 je bila podpisana pogodba o sodelovanju med obema državama, ki je vsebovala določilo o razdelitvi stroškov na pol. Projekt je bil poimenovan YUROM, končni produkt, visokokrilno dvomotorno jurišno letalo kovinske polmonokok konstrukcije, je v Jugoslaviji dobilo naziv Soko J – 22 Orel, v Romuniji pa IAR 93 Vultur (Orel). Projekt se je zgledoval po britansko – francoskem letalu Sepecat Jaguar, ki je bil dokončan nekaj let pred Orlom. Orel je bil projektiran v letalskih inštitutih v Žarkovu in Bukarešti, proizvodnja pa je potekala v Mostarju (Soko), Pančevu (Utva) in v Craiovi (I.R.Av.). Romunski in jugoslovanski prototip sta poletela na isti dan, 31. oktobra 1974. V drugi polovici sedemdesetih let so bile izvedene nekatere izboljšave in začelo se je s serijsko proizvodnjo. V Jugoslaviji je bila izdelana tudi izvidniška verzija. V različnih verzijah je bilo v obeh državah izdelanih več kot 200 primerkov letala.

OREL V SLOVENIJI
Prvi dve eskadrilji v Jugoslovanskem vojnem letalstvu, opremljeni z letali Orel, sta bili 351. izvidniška in 238. lovsko bombniška eskadrilja/ 82. letalske brigade, ki je bila nastanjena v Cerkljah ob Krki. Po minometnem napadu na letališče, 27. junija 1991 so se letala postopoma prebazirala na letališča na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. Ob razširitvi vojne vihre na območju Jugoslavije pa so bila letala odpeljana v Beograd.

DONACIJA
Romunija je ob prelomu tisočletja svoja letala Orel izvzela iz uporabe in začela z razrezom. Pobuda o donaciji romunskega letala Sloveniji je prišla s strani Društva vojaških pilotov vseh generacij in prijateljev vojaškega letalstva ter predsednika Slovensko romunskega Poslovnega kluba Triglav – Carpaţi Marka Simića. Zahvaljujoč predsedniku društva Asociatia Romana Pentru Propaganda si Istoria Aeronauticii (ARPIA), upokojenemu generalu letalstva Iosifu Rusu, je bilo eno od letal izvzeto iz uničenja. Konec leta 2011 je projekt donacije letala prerasel na meddržavni nivo. Na slovenski strani sta se v projekt aktivno vključila Vojaški muzej Slovenske vojske in Občina Pivka. Donirano letalo je predstavljeno v romunski barvni shemi, a zaradi projekta YUROM predstavlja povezavo s slovensko vojaško letalsko zgodovino.

TEHNIČNI PODATKI
- dolžina: 14,9 m
- višina: 4,53 m
- razpon kril: 9,3 m
- površina kril: 26 m²
- masa letala: od 5.550 do 5750 kg; maksimalna od 10.600 do 11.080 kg
- hitrost: 1.130 km/h (0,95 Mach)
- dolet: 1.320 km
- maksimalna višina: 13.600 m
- motor: 2 × Rolls – Royce Viper Mk. 632-41; 633-41; 633-47; 663-41
- oborožitev: dva topa na bokih GŠ – 23L z dvesto granatami; en podtrupni in štirje podkrilni nosilci za do 500 kg bomb in raket; skupna nosilnost 1.733 kg.

Pripravili in foto: PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA