Občina Postojna
Facebook
 
 
O Postojni
Občina
Župan
Podžupana
Občinski svet
Nadzorni odbor
Krajevne skupnosti
Občinska uprava
Režijski obrat Občine Postojna
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Gospodarske javne službe
Predpisi občine
Svetovalna pisarna ENSVET Postojna
Katalog informacij javnega značaja
Razvojni dokumenti
Projekti
Razpisi in objave
Prireditve in akcije
E-občina
Povezave od A do Ž
Prva stran > Občina > ... > Novice v juniju
26. jun 2014
Ob Dnevu državnosti

Osrednja prireditev ob Dnevu državnosti v občini Postojna je bila pri kozolcu toplarju. Uvodoma so zbrani pozdravili 23. rojstni dan naše države s slovensko himno, med udeleženci pa so bili prisotni župan občine Postojna in Državni svetnik Republike Slovenije Jernej Verbič, poslanec Državnega zbora RS Zvone Černač, podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino, nekateri člani Občinskega sveta Občine Postojna, visoki gostje verskega in družbeno političnega življenja iz postojnske in sosednjih občin, predstavnika policijske postaje Postojna komandir Gorazd Cimprič in pomočnik komandirja Miran Korošec, predsednik Gasilske zveze Postojna Marko Simšič, gasilski poveljnik Občine Postojna Tadej Smrdel ter predstavniki Slovenske vojske in gasilcev.

V domačem kraju je vse najprej pozdravil predsednik Turističnega društva Pudgura Evgen Požar, Dekliški pevski zbor Elum pa je dogajanje popestril z ubranim petjem.

Na Dan državnosti se spominjamo, kako je Slovenija 25. 6. 1991 formalno postala neodvisna, samostojna država. Takrat sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem smo Slovenci prvič dosegli lastno državnost. O tem je spregovoril župan Občine Postojna in Državni svetnik RS Jernej Verbič:

»Čas je relativna stvar. Enim teče hitro, drugim počasneje, enkrat bi ga želeli podaljšati, spet drugič si želimo, da bi kaj kar preskočili. Danes, ko slavnostno obeležujemo 23. obletnico naše države, lahko rečemo, da se nam v pogledu nazaj to obdobje zdi tako dolgo kot kratko. Ob prizorih, ki smo jim bili v tistih dneh priča na televizijskih ekranih, se nam danes zazdi, kot bi bilo to že davno, v nekem drugem času. Vse več ljudi okoli nas tistih dni ni doživelo na svoji koži. Za njih živijo le v podobi slik, pripovedi in spomina starejših od njih. Te nove generacije, vsako leto številčnejše, nam morda najlepše orisujejo, kako hitro teče čas, kako nenadoma se obrne desetletje. In vendar se nam zazdi tudi, da je teh 23 let minilo zelo hitro, da smo nekako še vedno mladi, še vedno na začetku. Zdi se nam, da je pred nami še tako veliko nalog, pa čeprav je res, da je kar nekaj velikih in pomembnih že za nami. Vsekakor je res, da smo kljub vsemu v teh dobrih dveh desetletjih dosegli veliko. Živimo drugače kot smo takrat, obdajajo nas drugačne stvari, življenje teče še hitreje, veliko bolj so nam dostopne stvari, ki so se še pred nekaj leti zdele tako oddaljene in nedosegljive. Seveda je res, da smo v vseh teh letih napravili kar nekaj napak. Verjetno ga ni med nami takega, ki si na tej prehojeni poti ne bi želel nekaterih drugačnih odločitev. A kakorkoli obračamo, sedanji trenutek je naša današnja država. Z vsemi lepotami in ponosom, prav tako kot z vsemi svojimi pomanjkljivostmi in napakami, z vsemi svojimi dosežki in uspehi ter z vsemi svojimi porazi. Tako kot sleherni med nami, je tudi država skupek tako enega, kot drugega. A ne glede na vse, je naša lastna država nedvomno največji uspeh številnih generacij našega naroda. Je uresničitev sanj in temelj našega današnjega političnega, gospodarskega in družbenega položaja. Je točka naše identitete, faktor združevanja in generator našega ponosa. Razlike v pogledih nas lahko razdvajajo, med nami lahko zeva razkorak naših prepričanj, a vse to je del sodobnega svobodnega sveta, ki z vso skrbnostjo in zagnanostjo pazi, da lahko sleherni od nas misli svoje in živi po svojih prepričanjih. Če so pogledi različni, pa je ljubezen do države skupna vsem, tako kot je skupen naš ponos. Praznujmo torej ta praznik skupaj, praznujmo ga s ponosom in vedrino. Praznujmo ga tudi z upanjem na boljši jutri, z optimističnim pogledom uprtim v prihodnost, ki naj nam prinese še veliko uspehov in veliko lepega. Narod, ki ni sposoben kljubovat viharjem nima osnove, da preživi, a slovenski narod to zmore in hoče.«

V nadaljevanju so kulturni program soustvarjali učenci podružničnih šol OŠ Antona Globočnika Postojna iz Bukovja in Studenega ter Moški pevski zbor iz Studenega.

Župan Občine Postojna Jernej Verbič pa se je ob prazniku spomnil tudi požrtvovalnega dela, ki so ga v času žledoloma, poplav in drugih naravnih katastrov nudili policisti in gasilci. Iz rok župana Jerneja Verbiča in podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino so srebrna priznanja Občine Postojna prejeli:

POLICIJSKA POSTAJA POSTOJNA, PGD HRUŠEVJE, PGD PLANINA, PGD POSTOJNA, PGD SLAVINA, PGD STUDENEC, PGD STUDENO, PGD ŠMIHEL LANDOL, PGD VELIKO UBELJSKO, PGD RAZDRTO pa je priznanje prejelo že na otvoritvi večnamenskega prostora na Razdrtem.

S podelitvijo priznanj so tudi zaokrožili letošnjo proslavo, čisto zadnjo besedo pa je imela Vokalna skupina Elum s pesmijo Adijo pa zdrava ostani. Pod večer so prižgali kres, praznovanje pa se je nadaljevalo z zabavo ob zvokih ansambla Biseri.

Zapisal: MILAN ŠTULC
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA


 
Armenski umetnik BAGRAT ARAZJAN po četrt stoletja spet razstavlja v Postojni
Knjižnica Bena Zupančiča Postojna vabi
Obisk obeležij v krajevni skupnosti POSTOJNA pred Dnevom spomina na mrtve
Predjamski grad UN Blue
Javna razgrnitev strateškega dokumenta Vizija in strategija občine Postojna (VISOP)
Čestitke dr. Aleksandru Merlu
Planinski tabor na Zelenici
več novic
© Občina Postojna | O avtorjih