Razstava Jasmine Čelan - TIŠINA POGLEDA

Čas ob koncu leta je tudi čas zazrtja – nazaj in naprej. Je čas umiritve duha, osebne refleksije in premik v stanje absolutne sedanjosti – stanje brezpogojnega bivanja. Razstava Tišina pogleda avtorice Jasmine Čelan nas usmerja prav k temu, da obstanemo, se osredotočimo na bivanje zdaj ter dosežemo brezmejni mir.

Odprtja razstave se je udeležil tudi župan Občine Postojna Jernej Verbič in po pozdravnih besedah med drugim dejal:

»Vsak umetnik ima svoj pogled in svoje dojemanje. Vsak nekoliko drugače vidi svet okoli sebe in vsak ga želi nekoliko drugače predstaviti svojemu občinstvu. To je lepota in pestrost umetnosti in to je tisto, kar omogoča, da vsak lahko najde vedno nekaj zase.«

Avtorici razstave, Jasmini Čelan, je podaril protokolarno darilo Občine Postojna. 

O RAZSTAVI:

Večina razstavljenih del je naslikanih z akrilnimi barvami na lesene plošče, nekaj pa se jih kot odmev – drugačen, a v svojem bistvu enak – pojavi tudi v grafični tehniki (giclee). Izza koprenastega, včasih migetajočega auričnega ozadja pred nas stopajo podobe, ki naš pogled vodijo k svojemu začetku − očem. Obrazi so izčiščeni, ujeti v skorajda porcelanasto milino, vsekakor pa z zaprtimi ustnicami v svojevrsten trenutek tišine – glas se namreč izgubi v prostranosti pogleda in nežne rdečice. Dolgi vratovi dajejo vtis trdnosti, stabilnosti in tako tvorijo karakteristično ravnotežje z rahločutnim obličjem. Da gre za angele, nakazuje le belkasta krivina, ki se boči levo ali desno od spokojnega obraza.

Angele, glasnike (v grščini beseda angelos namreč pomeni glasnik) pozna večina svetovnih kultur, kjer se pojavljajo v raznovrstnih oblikah. Zahodna kultura jih vidi kot nenavadno lepa duhovna bitja, ki prevzamejo podobo človeka, tako da včasih niti niso takoj prepoznani kot angeli. Nastali naj bi iz ognja – prvobitnega vira energije in simbola dobrega – zato so znani tudi kot prinašalci dobrih novic. Tudi angeli Jasmine Čelan so glasniki, njihovo sporočilo pa je tako pomembno, da ga ne sme zmotiti niti najmanjši šum. Razberemo ga le v najrazličnejših pogledih: melanholičnem, samozavestnem, potrpežljivem, radovednem, celo navihanem. Vsi namreč dajejo tolažeče zagotovilo o obstoju nepretrganega toka življenjske energije – ne glede na obliko materializiranosti (njena raznovrstnost je vidna prav na podobah angelov, ki prihajajo tudi izven zahodnoevropskega prostora). Tudi simboli (afriški advo, kitajski šou in egipčanski ank), ki se kot pečati izrisujejo ob obrazih, potrjujejo pozitivno sporočilo: dobro se rojeva iz dobrega miru.

Angel je posrednik med zemeljskim in svetom onkraj – to je morda najbolje razvidno pri sliki angelskega obličja, ki se nahaja med starodavnima arhetipskima simboloma za nebo in zemljo – med krogom in kvadratom. Pri nekaterih slikah se figuralna podoba prelije v abstraktno zaporedje črtastih ploskev, ki prav tako nakazujejo na neko drugo, nezemeljsko razsežnost. Tudi poudarjena mandljasta oblika oči govori o zmožnosti prehoda iz materialnega v čisto energijo.

Večina razstavljenih podob prikazuje gracilne obraze z rdečkastimi lasmi (barva ognjenosti, rdeči lasje kot znak posebne moči) in nas napeljuje na misel, da so obličja ženska ali pa vsaj androgina. Med njimi pa se pojavita tudi dve moški podobi. Vzpostavljata ravnotežje, usklajenost moškega in ženskega principa, na kar nakazuje tudi staroegipčanski simbol ank. Še enkrat se pokaže, da je bistvo sporočila, ki ga nosijo angeli, neodvisno od trenutno materializirane energije.

Najmanjša slika na razstavi prikazuje androginega, otroškega angela. Ta ima za razliko od ostalih vidni obe krili. Prevevata ga uravnoteženost in gotovost. Pred nas stopa samozavestno, saj ve, da bomo njegovo sporočilo sprejeli brez zadržkov. Z veseljem, kot pač z veseljem sprejmemo otroka, ki nam ponudi objem.

Zapisala: Andreja Petek
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA