| 28.
sep
2011
| Potpuri operetnih melodij je požel velike aplavze |
V soboto, 25. septembra 2011, je dvorana Jamskega dvorca pri Postojnski jami zaživela v duhu imenitne kavarne iz začetka 20. stoletja. V enkratni glasbeno igrani predstavi se je skozi najlepše operetne melodije razkrivala zgodovina slovite Postojnske jame in Predjamskega Erazma.
Pevsko- gledališko predstavo Potpuri operetnih melodij so pripravili pevci Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina iz razreda prof. Jerice Rudolf. Predstava je imenitno zaključila 13. Mednarodni glasbeni festival mladih 2011 v organizaciji Turističnega društva Postojna in Turistične zvez Brkini, Kras, Notranjska. Sicer pa je bil ta kulturni večer namenjen tudi 27. septembru, ki obeležuje Svetovni dan turizma z letošnjim motom: spoznavanje, prepletanje, spoštovanje različnih kultur - turizem je povezovalec kultur.
V slikovitem Potpuriju so se prepletale arije, dueti, ansambli in zbori iz operet, ki jih med seboj povezuje pripoved kronista Leopolda. Ta nam pripoveduje o zgodovini Postojne, odkritju jame in nas vodi skozi številne zanimive dogodke iz zgodovine Postojne in njene okolice.
Naslov Potpuri operetnih melodij pa ni bil zgolj šopek melodij iz različnih operet, temveč tudi šopek oseb različnih poklicev in narodnosti, ki v predstavi nastopajo. Vse pa povezuje takrat skupna domovina - Avstro- Ogrska .
Poleg domačinov iz Postojne in Slovencev, se v kavarni znajde par iz Tirolske, hrvaški prašičje rejec iz Varaždina, madžarski upokojeni general huzarskega polka in kneginja iz Budimpešte, advokat iz Krakova, češki skladatelj iz Prage, igralka deželnega gledališča iz Gradca ter trgovec iz Trsta.
Glasba v predstavi je vzeta iz različni operet Straussa ml., Leharja, Kalmana, Zellerja, Abrahama in iz operete Melodije srca slovenskega skladatelja Janka Gregorca. Dramsko besedilo in scenarij je odlično delo glasbene pedagoginje Jerice Rudolf, ki je predstavo tudi režirala. Pevce je na klavirju spremljala Eva Dolinšek.
Predstavo, ki jo odlikujejo tudi barviti kostumi, so si nastopajoči izposodili v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, nekatere pa izdelali sami.
Tako je nastal pisana predstava, - takšna, kakršna pač mora biti opereta. Polna prijetnih melodij, humorja in plesa, ki je pri gledalcih izzvala mnoge glasne aplavze in pustila prijeten spomin na ta večer. To je predstava, ki bi jo morali v Postojni še večkrat odigrati!
| |