Občina Postojna

Majlont, najstarejši del našega mestnega središča, v poletnih mesecih doživlja temeljite spremembe. Z gradnjo nove komunalne infrastrukture pa so se ob izkopih razkrili tudi delčki zelo zanimive zgodovine.

Poleg izgradnje nove osnovne šole in vrtca na Prestranku je v tem času to eden večjih projektov Občine Postojna. Projekt obnove Majlonta bo ob upoštevanju vseh stroškov stal Občino Postojna približno 1,3 milijona EUR, od tega bo Občina dobila povrnjene stroške v višini 955.000 EUR iz sredstev Evropske unije Evropskega sklada za regionalni razvoj. Računajo, da bodo do konca septembra izvedli dela v vrednosti približno milijon EUR. Izvajalec del je CPK d.d. Koper.

Projekt obnove starega mestnega jedra Majlonta zajema ureditev javnih površin cest in ulic, obnovo dotrajanih stopnišč, podpornih in opornih zidov, javne razsvetljave, izgradnjo komunalne in padavinske kanalizacije ter obnovo vodovodnega omrežja. Dela potekajo v skladu s potrjenim terminskim in finančnim planom napredovanja del. Največje težave pri izvajanju del so pogojene z uporabo primerne gradbene mehanizacije in načina gradnje na ozkih ulicah. Večina stavb je brez ustreznega temeljenja tako, da sprotno ustrezno utrjevanje zasipnega materiala ni mogoče. Prav to bo morebitni vzrok, da bo potrebno zgornji ustroj cest izvesti v spomladanskem času. Vsa dela se izvajajo pod arheološkim nadzorom, ki je odkril del naše zgodovine pred 3000 leti.

Občina bo poleg tega zagotovila izvedbo kabelske kanalizacije za vse komunalne vode tako, da bo mogoče postopoma, brez dodatnih gradbenih posegov na cestni infrastrukturi preiti iz izvedene prostozračne na podzemno elektro in TK instalacijo

Ker je Majlont po zakonu o varstvu kulturne dediščine varovano urbano območje, so vsa gradbena dela pod arheološkim nadzorom, ki ga je potrdilo Ministrstvo za kulturo RS, dela pa spremlja tudi novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pred dnevi jih je prvo presenečenje čakalo v Kotu, kjer najdbe fragmentov keramike sodijo v čas več kot tisočletje pred našim štetjem. Strokovni vodja arheoloških raziskav Draško Josipovič je povedal, da so zaradi določenih najdb raziskovanja razširili na večje območje. Ob terenskih pregledih območja Soviča so odkrili najdbe domnevno stare naselbine še iz prazgodovine, iz starejše železne dobe in morda tudi pozno bronaste. Vse to kaže, da Postojna sodi med najstarejše poseljene točke v Slovenji. Pri izkopih so naleteli tudi na ostaline predmetov, ki razkrivajo rimsko dobo (od 1. do 4. stoletja), kar do zdaj za to območje ni bilo znano. Sicer pa se gradbena dela nadaljujejo in z njimi tudi arheološke raziskave.

Vse arheološke najdbe, ki predstavljajo nov in hkrati izjemno pomenljiv kulturnozgodovinski delež, bodo šle po zakonu v Notranjski muzej Postojna.

Občina Postojna se prebivalcem Majlonta se še posebej zahvaljuje za strpnost, razumevanje in dobro sodelovanje.